HRM

Prvi slovenski rezultati o učinkih 6-urnega delovnika

Čas branja 11 min

Zaradi trenutnih socialnih, družbenih in gospodarskih razmer se pojavlja potreba po spremembi delovnega časa. Večina držav sicer omogoča individualni dogovor o krajšem delovnem času, kjer velja načelo sorazmernosti, pojavlja pa se težnja k sistemski uvedbi krajšega delovnega časa. V primeru sistemske uvedbe gre za spremembo delovnega časa na ravni organizacije oziroma države, pri čemer plača, delovna doba in preostale ugodnosti ostanejo nespremenjene. V preteklih raziskavah so poročali o zvišanju splošnega blagostanja, boljšem spancu, upadu stresa in anksioznosti, zvišanju produktivnosti, lažjem usklajevanju dela in družine …

V raziskavi smo preučevali učinke krajšega delovnega časa. Želeli smo dobiti vpogled, kako prehod iz osem na šesturni delovnik vpliva na zaposlene. Zanimali so nas učinki sistemske uvedbe šesturnega delovnika na zadovoljstvo z življenjem, zadovoljstvo z delom, delovno zavzetost, delovno uspešnost ter konflikt med delom in družino.

Učinki krajšega delovnega časa na zaposlene

Na podlagi preteklih raziskav so ugotovili, da ima krajši delovni čas mnoge pozitivne učinke na zaposlene. Opazili so zvišanje splošnega blagostanja ter boljše duševno in fizično zdravje. Zaposleni poročajo o boljšem spancu in manjši utrujenosti1.

Stres, ki ga povzročajo daljši delovniki, negativno vpliva na duševno zdravje. Krajši delovni čas ima pri tem pomembno vlogo, saj so opazili upad stresa, anksioznosti in depresije2. Poleg tega so ugotovili, da daljši delovni čas vodi k nezdravemu slogu življenja, vključno s kajenjem, prekomernim uživanjem alkohola in prekomerno telesno težo3.

Zaradi napora, ki ga zaposleni vložijo v svoje delo, se morajo tudi odpočiti. Kadar nimajo dovolj prostega časa za počitek, lahko konsistentni pritiski vodijo do izgorelosti4. Treba pa se je zavedati, da s krajšim delovnim časom intenziteta dela v resnici narašča, zato lahko pozitivne učinke krajšega delovnega časa pričakujemo le v primeru prerazporeditve dela1 oziroma ob zaposlitvi dodatnega kadra3.

Biti zaposlen za polni delovni čas in hkrati vzgajati otroke zagotovo predstavlja velik izziv. Izpostavljene so predvsem ženske, ki se po rojstvu otroka pogosto umaknejo s trga dela, saj težko posvetijo enako časa delovnim obveznostim kot moški5. Sistemska uvedba krajšega delovnega časa lahko pozitivno vpliva na zmanjševanje konflikta med delom in družino.

Kadar preživimo manj časa na delovnem mestu to pomeni, da nam bo ostalo več časa za prijatelje, družino in hobije5. Zaposleni imajo v primeru krajšega delovnika več časa za ukvarjanje z okolju prijaznimi aktivnostmi, s tem pa zmanjšujejo onesnaževanje in zvišujejo svoje splošno blagostanje6. Krajši delovni čas bi lahko omogočil premik od materialistične kulture k temu, da bi se ljudje ukvarjali z aktivnostmi, ki omogočajo osebnostno rast in boljše medosebne odnose7.

Metoda

V raziskavi je sodelovalo 12 zaposlenih iz podjetja Plastika Skaza, d. o. o. Sodelovalo je 10 žensk (83,3 %), povprečna starost je bila 34,33 leta (SD = 6,29). Sprva je bilo v raziskavo vključenih 16 oseb, vendar je zaradi osipa pri ponovnih meritvah (menjava zaposlitve, porodniški dopust, bolniška odsotnost ipd.) končni vzorec manjši. Uporabili smo baterijo petih vprašalnikov ter metodo fokusnih skupin.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije