Raziskava Mercer 2024: Svet doživlja popolno preobrazbo dela
Čas branja 5 minSvet dela se nezadržno spreminja. Po podatkih raziskave Mercerja “2024 Global Talent Trends" je svet dela za vedno spremenjen zaradi velikih premikov zadnjih let in je pospešen z revolucijo sodelovanja med človekom in strojem. Ko so se organizacije komaj začele privajati na novo normalnost, ki vključuje hibridno delo, celostno zdravje, digitalizacijo in nadgradnjo znanj, je na sceno vstopila generativna umetna inteligenca (Gen UI). Ta nova tehnologija spreminja ne le način, kako ljudje delajo, temveč tudi samo izkušnjo dela, sproža vprašanja o produktivnosti, upravljanju tveganj in trajnem vplivu na konkurenčno pokrajino.
Na načrte podjetij bistveno vplivajo geopolitične in socioekonomske razmere, s poudarkom na povečanju zaskrbljenosti zaradi inflacije, valute in kapitalskih skrbi, pospeševanju digitalizacije, vključno z umetno inteligenco, vzponu alternativnih, fleksibilnih ali distribucijskih delovnih modelov, premiku ekonomskih interesov, in ekstremnih vremenskih ali naravnih nesreč, pospešenih zaradi podnebnih sprememb. Skoraj dve tretjini izvršnih direktorjev tako v prihodnjih 10 letih pričakuje turbulentno prihodnost.
Skoraj dve tretjini izvršnih direktorjev tako v prihodnjih 10 letih pričakuje turbulentno prihodnost.
Ko se organizacije pripravljajo na negotovost, so strategije izvršnih direktorjev za ekonomski upad zelo zgovorne: podvojili bodo vlaganje v umetno inteligenco (43%), prekvalifikacije (40%) in digitalno preobrazbo (39%). Samo eden od petih je rekel, da bi zmanjšal svojo delovno silo. To nakazuje pozitiven trend proti prekinjanju izčrpavajočega cikla "churn and burn" in odraža osredotočenost kadrovske službe na gradnjo od znotraj. Skoraj dve tretjini (63%) izvršnih direktorjev verjame, da bi morala biti “odpuščena” delovna mesta, ne ljudje.
Pogledi vodilnih in zaposlenih na preobrazbo dela: Iskanje trdnih tal
V raziskavi je sodelovalo več kot 12.200 izvršnih direktorjev, vodij kadrovskih služb, zaposlenih in vlagateljev, ki so izrazili potrebo po novih načinih dela in ocenjevanja delavcev. Družbena dinamika in glasnejši pozivi po poštenem plačilu in boljših delovnih pogojih agresivno preoblikujejo delovno pogodbo. Izvršni direktorji iščejo stabilnost sredi naraščajočih stroškov dela, digitalizacije in kibernetskih tveganj, medtem ko kadrovske službe iščejo načine za obvladovanje naraščajočih stroškov in pomanjkanja veščin. Kar 89% upravljavcev premoženja vidi zavzeto delovno silo kot ključni dejavnik vrednosti podjetja.
Večina vodij kadrovskih služb ima načrte za izboljšanje EVP in izkušnje zaposlenih, da bi bolje privabili in zadržali vrhunske talente.
Večina vodij kadrovskih služb ima načrte za izboljšanje EVP in izkušnje zaposlenih, da bi bolje privabili in zadržali vrhunske talente. Manj jih daje prednost odgovornosti za trajnost, standardom “dobrega dela" in ciljem na področju raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI), vendar izvršni direktorji vidijo ta področja kot glavne gonilnike poslovnega razvoja.
70 % odstotkov upravljavcev sredstev pravi, da je trajnost ljudi podjetja (vključno z obratom zaposlenih, znamko delodajalca in močjo talentov) ključna za obveščanje investicijskih odločitev, in 55 % navaja družbeno trajnost (osredotočenost na enakost, socialno vključenost in družbeni vpliv) kot sekundarni gonilnik (pred okoljsko trajnostjo in upravljanjem) — pri Mercerju ocenjujejo, da je to dokaz, da so tveganja, povezana z ljudmi, poslovna tveganja.
Novi izzivi in strategije: Prehod na UI in trajnostno vodenje
Organizacije se soočajo z novimi izzivi, kot so potreba po večji agilnosti, ohranjanje talentov in ustvarjanje novih modelov dela. Vodilna podjetja napredujejo na področjih, kot so človeško usmerjena produktivnost, zaupanje in dialog, razumevanje tveganj in pripravljenost delovne sile na prihodnost. Gen UI ponuja obetavne možnosti za povečanje produktivnosti in kakovosti dela, vendar zahteva premišljeno integracijo tehnologije v delovne procese.
Več kot polovica izvršnih direktorjev (54 %) verjame, da njihova podjetja ne bodo preživela do leta 2030 brez sprejetja UI.
Več kot polovica izvršnih direktorjev (54 %) verjame, da njihova podjetja ne bodo preživela do leta 2030 brez sprejetja UI. Da bi izkoristili najpomembnejši tehnološki preboj našega časa, morajo organizacije zagotoviti, da njihovi poslovni in kadrovski načrti krepijo človeški napredek.
55 % odstotkov izvršnih direktorjev predvideva, da bosta umetna inteligenca (UI) in avtomatizacija v naslednjih treh letih prinesli 10-30-odstotno povečanje produktivnosti v njihovi organizaciji, dodatnih 40 % pa vidi še večji potencial. Ocene nakazujejo, da bi UI lahko dodala milijarde dolarjev h globalnemu gospodarstvu.
Pa vendar - čeprav so te številke privlačne, bodo dobički produktivnosti ostali nedosegljivi, razen če organizacije temeljito preučijo, kako se delo opravlja danes, in ga aktivno preoblikujejo za tehnološko prihodnost.
Premišljena zasnova dela bo razširila možnosti oskrbe s talenti organizacije, kar je ključna prednost, saj 48% vodij kadrovskih služb vidi pomanjkanje veščin kot glavno grožnjo svojemu poslovanju letos. Z dekonstrukcijo delovnih mest in prerazporeditvijo nalog za optimizacijo dela lahko organizacije ustvarijo nova delovna mesta, ki odražajo spreminjajoče se potrebe po veščinah, in delo naredijo bolj dostopno netradicionalnim talentom.
Spreminjanje delovne sile in priložnosti za prihodnost
Raziskava poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju fleksibilnih delovnih modelov, večjem osredotočanju na dobro počutje zaposlenih in preoblikovanju delovnih mest, da odražajo spreminjajoče se potrebe po veščinah. Organizacije, ki so pripravljene sprejeti spremembe v zasnovi dela in fleksibilnem delu, bodo bolje opremljene za privabljanje in zadrževanje talentov ter ohranjanje konkurenčnosti v hitro spreminjajočem se svetu.
Samo 22 % organizacij širi svoje možnosti fleksibilnega dela.
Zanimivo je, da samo 22 % organizacij širi svoje možnosti fleksibilnega dela, da bi bolje privabili vrhunske talente, kar odraža premik v preferencah zaposlenih za "skupni čas".
Na koncu leta 2021 je osupljivih 62 % zaposlenih reklo, da bi se pridružili ali ostali v organizaciji samo, če bi lahko delali na daljavo vsaj del časa. Letos je ta številka padla na 41 %. Pretežno ljudje želijo neko stopnjo socialnega stika. 46 % jih raje delajo na kraju samem večino časa ali ves čas, tudi če bi njihovo delo lahko opravljali na daljavo, in 27 % je takih, ki pravijo, da bi bilo njihovo idealno razmerje 50/50 hibridno. Samo 10 % si želi biti popolnoma na daljavo.
Vključevanje fleksibilnega dela v preoblikovanje dela lahko okrepi izkušnjo zaposlenih, diverzificira delovno silo, dostopa do netradicionalnih talentov in novih veščin — kar omogoča napredek pri privabljanju, agilnosti in produktivnosti v organizaciji.
Prihodnost: Ljudje v središču preobrazbe
Kljub tehnološkim inovacijam in spremembam v poslovnem okolju ostaja ena univerzalna resnica: uspeh preobrazbe dela je odvisen od tega, da ljudje ostanejo v središču strategij organizacij. Svet dela doživlja popolno preobrazbo, ki prinaša tako izzive kot priložnosti. Organizacije, ki so sposobne uskladiti tehnološki napredek s človeškimi potrebami in aspiracijami, bodo tiste, ki bodo uspele odkleniti potencial nove dobe dela.
Literatura in viri
Mercer. The future of work: 2024 Global Talent Trends. Dostopno na https://www.mercer.com/insights/people-strategy/future-of-work/global-talent-trends/
