Raziskava – telesna aktivnost: investicija, ki se obrestuje
Čas branja 14 minRazlične študije potrjujejo, da so pozitivni učinki vadbe na zdravje, počutje in raven energije nedvomni, zato je namen članka in predstavljenih rezultatov raziskave pridobiti podrobnejši vpogled v povezanost telesne aktivnosti in gibanja anketiranih zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji ter njihovega zdravstvenega stanja in počutja. Zaposleni večino aktivnega dela dneva preživijo na delu. Pri velikem številu poklicev (t. i. sedeči poklici) je razmerje med energijskim vnosom v delovnem času (vnos hrane) in porabo energije neusklajeno, v korist prvega, kar pa lahko pripomore k povečanju pojava prekomerne teže in drugih, s tem povezanih zdravstvenih izzivov (npr. diabetes tipa 2).
Različne študije potrjujejo, da so pozitivni učinki vadbe nedvomni. Prav zaradi tega številni avtorji poudarjajo, da bi bilo treba programe telesne aktivnosti smiselno vključiti v delovnik5, saj so nekatere raziskave že pokazale koristi tovrstnih aktivnosti na ravni organizacije3. Slovenska zakonodaja govori tudi o tem področju v 6. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, kjer določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu9 ter zagotavljati sredstva in načine spremljanja izvajanja (32. člen ZVZD-1). Neposreden učinek tovrstnih programov je bolj pogosta telesna aktivnost, posreden pa ugoden vpliv na zdravje in počutje delavcev, čemur v prid govorijo številne študije5. Boljše zdravje in počutje delavcev posledično lahko vpliva na boljšo produktivnost dela. Vsekakor pa bi bilo treba učinke programov promocije zdravja kar se da celostno raziskati6, z namenom pridobiti poglobljen vpogleda v koristi programov tako za delavce kot za delodajalce.
Ena izmed raziskav je na primer pokazala, da je že obveščanje preko elektronske pošte (preko katere je dostopna kritična množica zaposlenih s sedečim načinom dela), ki ne terja veliko sredstev, lahko uspešen pristop k spodbujanju večje aktivnosti in bolj zdravih življenjskih navad zaposlenih8. Potrebne so le strokovno pripravljene vsebine in sporočila z napotki, uporabnimi nasveti in razlagami pozitivnih ter negativnih učinkov na področju gibanja, zdravja in drugih dejavnikov življenjskega sloga, ki jih pripravi strokovnjak za to področje.
Telesna dejavnost je zelo pomembna za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi7, saj zmanjšuje nevarnost nastanka številnih nenalezljivih bolezni, povečuje družbeno interakcijo in vključevanje skupnosti. Telesna dejavnost zelo ugodno učinkuje pri večini kroničnih bolezni. Tako zmanjša tveganje za bolezni srca, pojava kapi, prevelike telesne teže in debelosti, za pojav sladkorne bolezen tip 2, raka črevesja in dojke, padcev pri starostnikih, pojava depresije idr. Hkrati izboljša mišično-skeletno zdravje in psihično počutje1,7. Raziskave so pokazale tudi, da posamezniki, ki redno intenzivneje vadijo, poročajo o manjši prisotnosti stresa in o lažjem soočanju z njim3.
Svetovna zdravstvena organizacija med drugim priporoča za odrasle med 18. in 65. letom ter starejše od 65 let »vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali vsaj 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezna kombinacija telesne dejavnosti obeh intenzivnosti«2.
Zaskrbljujoč je podatek, da kar dve tretjini odraslega prebivalstva v Evropski uniji ne dosegata priporočene ravni telesne dejavnosti. Pri tem naj bi bil slabši družbenoekonomski status negativno povezan z obsegom telesne aktivnosti posameznika v prostem času1.
Hkrati je sodoben način življenja vedno bolj sedeč. Za nekatere poklice (npr. pisarniški uslužbenci, zaposleni v klicnih centrih in centrih za pomoč uporabnikov) je značilno, da kar 77 odstotkov časa presedijo, večina tega časa pa je dolgotrajno sedenje brez pogostih premorov4. Zato je za ohranjanje in krepitev zdravja izjemno pomembno ne le, da se več gibamo, temveč tudi čim bolj zmanjšamo čas sedenja oziroma ga pogosto prekinemo2 ter izvedemo nekaj vaj ali se sprehodimo. Dolgotrajno neprekinjeno sedenje (npr. osemurno sedenje za računalnikom v delovnem času) je povezano z razvojem različnih motenj zdravja in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni ter srčno-žilnih bolezni. Zanimivo je, da daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva na zdravje tudi tistih posameznikov, ki sicer upoštevajo priporočila za telesno dejavnost2.
Merjenje telesne dejavnosti sestavlja več dimenzij. Ena izmed delitev, ki je znana pod oznako FITT, zajema naslednje indikatorje1:
- frekvenco (pogostost) telesne dejavnosti (merjena v dogodkih na teden),
- intenzivnost izvajanja telesne dejavnosti,
- trajanje posameznega intervala telesne dejavnosti ter
- tip oziroma vrsta telesne dejavnosti.
V raziskavi, katere rezultate bomo predstavili v nadaljevanju članka, sta vključeni tudi spremenljivki, ki zajemata nekatere izmed naštetih indikatorjev. Ena sprašuje po pogostosti in trajanju vadbe, druga pa po pogostosti in intenzivnosti vadbe.
Tipi telesne vadbe
Tipov telesne vadbe in njihovih značilnosti je veliko, ravno tako kriterijev za delitve. Za potrebe pričujočega članka bomo predstavili le osnovno ločevanje glede na prevladujoče delovanje posameznega energetskega sistema v organizmu med določeno telesno aktivnostjo. Najosnovnejša kategorizacija deli telesno aktivnost na aerobni in anaerobni tip telesne vadbe.
Pri aerobnih aktivnostih telo za proizvodnjo energije rabi kisik, tj. uporablja predvsem aerobni energetski sistem. Te aktivnosti navadno potekajo dalj časa v enakomernem ritmu. Tipični primeri take vadbe so hitra hoja, lahkoten ali zmeren tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje ipd.
Pri anaerobnih aktivnostih pa telo potrebno energijo proizvede v biokemičnih procesih brez kisika, pri čemer nastaja mlečna kislina, ki lahko močno omeji posameznikovo zmožnost nadaljevati z vadbo. V ta tip telesne aktivnosti uvrščamo vse hitre in eksplozivne športe, trening z utežmi ter vse oblike šprinta.
