Prakse

Razvoj talentov je družbena odgovornost

Čas branja 7 min

Tehnologija, gospodarstvo in družba se danes razvijajo tako hitro, da je razvoj nemogoče sproti spravljati v šolske učbenike. Poznavajoč potrebe podjetij z družbeno-odgovornim projektom Inženirke in inženirji bomo! srednješolce po Sloveniji navdušujemo, ne samo za inženirske poklice, ampak tudi za inovativnost in vseživljenjsko učenje. Da jim bodo nekoč pri tem, kar bodo delali, žarele oči.

Na Gimnaziji Celje po dogodku s kotičkom očesa opazim dijakinji. Nisem prepričana, ali želita informacijo ali koga čakata. Nato ena od njiju zbere pogum in pristopi z dilemo: »Matematika in fizika mi gresta zlahka. Zgodovina mi je zahtevnejša, a me zelo zanima. Kaj od tega je torej bolje, da grem študirat?«

Četudi z dogodki Ne teslo, Tesla bom, ki potekajo v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo! mlade navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, vem, da mladenki ne smem ponuditi odgovora. Do njega mora priti sama. Z raziskovanjem trojega in ugotavljanjem preseka med tem, kaj jo veseli, v čem je dobra in kaj okolje potrebuje, se bo (zase) odločila prav. Lahko pa ji predstavim in to tudi storim, kakšne možnosti bo imela, če izbere katerega od STEM študijev (angl. science, technology, engineering, mathematics), za kar je nedvomno nadarjena. Kako izjemen in zanimiv sogovornik bo lahko nekoč nekomu, ker bo ob tehniškem znanju imela širino in se bo znala z ljudmi pogovarjati tudi o zgodovini, ne le stroki. Povem ji tudi, da je lažje narediti tehniško fakulteto in potem dodajati poslovna znanja kot obratno.

Za inženirske in tehniške študije premalo zanimanja

Zakaj je leta 2012 nastal projekt? Povod za partnerstvo, ki danes povezuje že več kot 50 organizacij, ki širijo bazen prihodnjih inženirskih in tehniških kadrov, so bili razvojni trendi in potrebe poslovnega okolja. Mag. Anton Petrič, tedanji direktor CISCO Slovenija in eden od treh pobudnikov projekta, je že takrat z zaskrbljenostjo opazoval številke vpisa dijakov na CISCO Net Academy. Srbija, Bosna: nekaj sto letno. Irska: nekaj tisoč. Slovenija: nekaj deset. Ugotavljal je: »Mladih na najboljših gimnazijah v Sloveniji inženirski poklici sploh več ne zanimajo. A država brez inovacij ne more tekmovati z drugimi ekonomijami. Inovacije pa so seveda močno povezane s top talenti v inženirskih poklicih. Škoda bi bilo, da to izgubimo, saj smo Slovenci med drugim tudi – inženirski narod. Kaj lahko naredimo?«

Misli so odpotovale nekaj let nazaj, v učilnico na Indiana University v ZDA. Pri (povprečno dolgočasnem) predmetu podjetništvo nas je obiskal gostujoči predavatelj, ustanovitelj Snyder Corporation. Vtis name so naredile njegove izkušnje, navdušile in opogumile so me zgodbe, kako je štirikrat propadel, preden je uspel. Dogovor, ki ga je imel sklenjenega v celoti, samo pogodbo je bilo treba podpisati – pa je poslovni partner umrl. Želodčne težave, ki jih je imel na poti, ko se je šel pogajat za prve posle. To, o čemer je govoril, je bilo pristno, ni bila teorija, temveč življenje »tam zunaj«, resničnost, praksa. In najboljše možno ozadje znanja, ki smo ga pridobivali v šolskih klopeh.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije