RAZVOJ TALENTOV JE DRUŽBENA ODGOVORNOST

MAG. EDITA KRAJNOVIĆ, direktorica družbe Mediade in sopobudnica projekta Inženirke in inženirji bomo

Facebook
Twitter
LinkedIn

Tehnologija, gospodarstvo in družba se danes razvijajo tako hitro, da je razvoj nemogoče sproti spravljati v šolske učbenike. Poznavajoč potrebe podjetij z družbeno-odgovornim projektom Inženirke in inženirji bomo! srednješolce po Sloveniji navdušujemo, ne samo za inženirske poklice, ampak tudi za inovativnost in vseživljenjsko učenje. Da jim bodo nekoč pri tem, kar bodo delali, žarele oči. 

Na Gimnaziji Celje po dogodku s kotičkom očesa opazim dijakinji. Nisem prepričana, ali želita informacijo ali koga čakata.  Nato ena od njiju zbere pogum in pristopi z dilemo: »Matematika in fizika mi gresta zlahka. Zgodovina mi je zahtevnejša, a me zelo zanima. Kaj od tega je torej bolje, da grem študirat?«

Četudi z dogodki Ne teslo, Tesla bom, ki potekajo v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo! mlade navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, vem, da mladenki ne smem ponuditi odgovora. Do njega mora priti sama. Z raziskovanjem trojega in ugotavljanjem preseka med tem, kaj jo veseli, v čem je dobra in kaj okolje potrebuje, se bo (zase) odločila prav. Lahko pa ji predstavim in to tudi storim, kakšne možnosti bo imela, če izbere katerega od STEM študijev (angl. science, technology, engineering, mathematics), za kar je nedvomno nadarjena. Kako izjemen in zanimiv sogovornik bo lahko nekoč nekomu, ker bo ob tehniškem znanju imela širino in se bo znala z ljudmi pogovarjati tudi o zgodovini, ne le stroki. Povem ji tudi, da je lažje narediti tehniško fakulteto in potem dodajati poslovna znanja kot obratno.

Za inženirske in tehniške študije premalo zanimanja

Zakaj je leta 2012 nastal projekt? Povod za partnerstvo, ki danes povezuje že več kot 50 organizacij, ki širijo bazen prihodnjih inženirskih in tehniških kadrov, so bili razvojni trendi in potrebe poslovnega okolja. Mag. Anton Petrič, tedanji direktor CISCO Slovenija in eden od treh pobudnikov projekta, je že takrat z zaskrbljenostjo opazoval številke vpisa dijakov na CISCO Net Academy. Srbija, Bosna: nekaj sto letno. Irska: nekaj tisoč. Slovenija: nekaj deset. Ugotavljal je: »Mladih na najboljših gimnazijah v Sloveniji inženirski poklici sploh več ne zanimajo. A država brez inovacij ne more tekmovati z drugimi ekonomijami. Inovacije pa so seveda močno povezane s top talenti v inženirskih poklicih. Škoda bi bilo, da to izgubimo, saj smo Slovenci med drugim tudi – inženirski narod. Kaj lahko naredimo?«

Misli so odpotovale nekaj let nazaj, v učilnico na Indiana University v ZDA. Pri (povprečno dolgočasnem) predmetu podjetništvo nas je obiskal gostujoči predavatelj, ustanovitelj Snyder Corporation. Vtis name so naredile njegove izkušnje, navdušile in opogumile so me zgodbe, kako je štirikrat propadel, preden je uspel. Dogovor, ki ga je imel sklenjenega v celoti, samo pogodbo je bilo treba podpisati – pa je poslovni partner umrl. Želodčne težave, ki jih je imel na poti, ko se je šel pogajat za prve posle. To, o čemer je govoril, je bilo pristno, ni bila teorija, temveč življenje »tam zunaj«, resničnost, praksa. In najboljše možno ozadje znanja, ki smo ga pridobivali v šolskih klopeh.

Navduševanje z dogodki in e-aplikacijo po meri mladih

Aprila 2012 smo po tem vzoru naredili prvi dogodek na ljubljanski Bežigrajski gimnaziji. Z enostavno, a premišljeno zasnovo dogodka in skrbno sestavo gostujočih inženirjev, managerjev, inovatorjev. Med njimi nekdanjo dijakinjo »bežigrajske«, elektroinženirko Alešo Kandus, direktorico Medexa. Žareče oči, moč njene in osebne zgodbe vseh sogovornikov premagajo vsak učbenik ali nagovor učitelja. Ker to, o čemer govorijo, tudi živijo. Tako so najmočnejši zgled ter navdih, mladi jim verjamejo.

V času 4. industrijske revolucije in velikih sprememb je razvoj talentov smiselno videti kot družbeno odgovornost in ne ločen izziv (samo) šolskega ali gospodarskega ekosistema.

Sledila je dinamična rast: pet dogodkov v drugem letu, deset v tretjem. Osem let kasneje dogodki Ne teslo, Tesla bom potekajo na 15 srednjih šolah po vsej Sloveniji, v letu 2020 bo šla številka proti 20. A ne gre le za številčno rast, temveč tudi preobrazbo in razvoj. Leta 2018 je 90-minutni dogodek na Gimnaziji Kranj prerastel v Dan talentov. S podporo učiteljice in spontano razvijajočega se mentorstva organizacijsko sorazmerno zahteven projekt samostojno izpeljejo dijaki. Podobno se razvija dogodek v ŠC Velenje.

Leta 2017 se je rodil Mediatlon: hekaton za družboslovce. Na njem so nastajali prvi obrisi slovenskega kvIZUMa: vsebine, ki po spletni aplikaciji dajejo samozavest, da smo Slovenci narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev. »S tem mladim pa tudi učiteljem in staršem dokazujemo, da bodo lahko v slovenskem okolju, ne le uporabniki, temveč ustvarjalci novih tehnologij,« opisuje predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo!, mag. Jože Torkar iz Petrola. Orodje z veseljem uporabljajo tudi učitelji. V letu 2018 je v sodelovanju z revijo IRT3000 nastal tudi izbor Inženirka leta.

Šola ne zadostuje za znanje, potrebujemo sodelovanje

Afriški pregovor pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. V času 4. industrijske revolucije in velikih sprememb je razvoj talentov smiselno videti kot družbeno odgovornost in ne ločen izziv (samo) šolskega ali gospodarskega ekosistema. Nazoren je primer s sejma izobraževanja in poklicev Informativa, kjer je dijak 3. letnika gimnazije poslovnemu obiskovalcu ponosno pokazal seminarsko nalogo o industrijski revoluciji. Na vprašanje, zakaj je predstavil samo prvi dve, ga je dijak le začudeno gledal. Ni vedel, zakaj to vprašanje, zatrdil pa je, da se je držal učbenika in snovi, ki so jo obdelali pri pouku.

Dogodek se ujema z ugotovitvijo Poročila o prihodnosti poklicev Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) iz Davosa: da znanje študenta iz prvega letnika zastari že, ko študent pride v četrti letnik. Tehnologija in z njo organizacije ter okolje se danes namreč razvija tako hitro, da je ta razvoj nemogoče spravljati v šolske učbenike na načine, ki smo jih poznali v sistemih šolstva v 20. stoletju. Vzporedno so potrebe po inženirskih in tehniških kadrih vedno večje. Podjetja zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo rasti tako hitro, kot bi glede na tržni potencial lahko.

Dr. Janez Tušek, dolgoletni profesor ljubljanske fakultete za strojništvo, v uvodniku strokovne revije Ventil opozarja tudi na negovanje in prenos znanja, ki nastaja v podjetjih: »To so posebna in specialna znanja, ki jih imajo zaposleni, jih prenašajo iz roda v rod in jih ni mogoče dobiti v formalnih šolskih ustanovah.« Prav zato postaja vloga in sodelovanje podjetij in drugih organizacij s šolskim sistemom tako vitalna: ker brez povezovanja ne more priti do dovolj hitrega učenja in inoviranja, ki zagotavlja ustvarjanje nove vrednosti in konkurenčnosti podjetij.

Več kot navduševanje: spodbuda za vseživljenjsko učenje

Četudi projekt navdušuje, to ne pomeni, da pogovor z mladimi ni odkrit. Razkrivamo jim, da je po ameriških podatkih kar 80 % ljudi pri tem, kar počnejo v življenju, nesrečnih; da britanska raziskava kaže, da vsak šesti zaposleni po 35. letu začne sovražiti svoje delo. Da tudi podatki za Slovenijo niso razveseljujoči: raziskava Zlata nit med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci ugotavlja, da osebna rast in razvoj ljudi po 41. letu padeta pod povprečje. Pri tej starosti povprečni Slovenec preide v zimsko spanje in se začne pripravljati na upokojitev. Ravnateljica ene od gimnazij, vključenih v projekt, vidi posledice tega: kljub dvema izjemnima podjetjema, ki delujeta v regiji, se mladi odseljujejo: »… ker vidijo svoje starše in druge ljudi, vdane v usodo, brez ambicij ali žara v očeh. In si tega zase ne želijo.«

To so iztočnice, da mlade vprašamo: kaj želite zase? Spodbudimo jih k razmisleku, k raziskovanju, k sprejemanju odgovornosti za lastno rast in razvoj. Povemo jim, da jim nihče med nami ne more napovedati, kaj je tisto, kar bodo delali v prihodnosti in kako. Lahko pa jim pokažemo, kako se odvija 4. industrijska revolucija in kakšne so potrebe podjetij; jim predstavimo številke, ki govorijo o povpraševanju po nekaj milijonih podatkovnih inženirjev; kaj razvijajo slovenska podjetja in kakšne sodelavce bodo potrebovala: ustvarjalne, strastne, proaktivne, reševalce problemov, sposobne timskega dela.

S projektom mladim, ne le približujemo poklice prihodnosti, temveč jih spodbujamo, da verjamejo vase. Da v današnjem VUCA svetu volatilnosti, negotovosti, zapletenosti in dvoumnosti (angl. VUCA: volatility,  uncertainty, complexity, ambiguity) neprestano raziskujejo, ostajajo odprti, radovedni in ohranjajo kondicijo vseživljenjskega učenja. Sodelujoča podjetja pravijo, da za rast, razvoj in uspeh potrebujejo takšne ljudi in enako velja tudi za družbo kot celoto. Če bodo mladim v prihodnosti pri delu žarele oči, smo – s skupnimi močmi – svojo družbeno odgovornost opravili z odliko.  

Če bodo mladim v prihodnosti pri delu žarele oči, smo – s skupnimi močmi – svojo družbeno odgovornost opravili z odliko.