REINOVIRANJE JE PISMENOST 21. STOLETJA

INA KUKOVIČ BOROVNIK, ustanoviteljica podjetja BELAVODA, ki se ukvarja s strateškim organizacijskim razvojem in osebnostno rastjo.

Facebook
Twitter
LinkedIn

Če je bila sposobnost branja ključnega pomena za razvoj posameznika in napredek človeške družbe v preteklosti, potem je danes to postalo reinoviranje ali sposobnost zaznavanja, prilagajanja in uresničevanja sprememb. Soočeni smo s stoletjem svetlobne hitrosti sprememb, ki je nismo še spoznali v zgodovini svojega obstoja. Reinoviranje je naša odgovornost in ključna veščina obstoja. Vanjo morate vlagati danes tako na osebni kot organizacijski ravni. Sposobnosti reinoviranja moramo ozavestiti, vaditi in ji nameniti čas, denar in konkretne korake.

Namen je osvetliti in razložiti potrebo po reinoviranju tako iz osebnega, organizacijskega, kot širšega družbenopolitičnega vidika. Ker je reinoviranje »tek na dolge proge« in sposobnost, ki jo moramo pridobivati na vseh treh ravneh hkrati. Čas je, da jo spoznate in začnete biti v njej dobri, od tega je odvisna vaša kariera, razvoj vaše organizacije in razvoj našega družbenega sistema.

Kaj je reinoviranje?

Je nov pojem in celosten pristop za strateški razvoj in napredek v 21. stoletju. Povzema zasnovo upravljanja sprememb, strategije, trajnostnega razvoja, procesov inoviranja … Je praksa zaznavanja, dizajniranja in implementiranja sprememb na način, da se to izrazi v bistveno izboljšanem stanju, produktu, storitvi, osebnostni kakovosti.1 Pri tem je lastna raziskava pokazala, da se moramo spreminjati vsaj vsake 3,5 leta in pol, če želimo biti na razvojni krivulji oziroma konkurenčni. Ali ste se vi ali vaša organizacija spremenili v tem časovnem obdobju?

Umestitev veščine reinoviranja

To mora postati veščina, ki je del vašega osebnega portfelja. Stalno izobraževanje, osebnostna rast, coaching ... so postali že nova normala za vsakega posameznika, ki želi rasti. Zdi se mi pomembno, da na tem mestu dodam svoj pogled ali opombo - osebnostna rast se pogosto enači s spreminjanjem samega sebe, kar je izjemno težko! Dejansko gre za ozaveščanje tega, kdo in kaj si, zato da znaš bolje umeščati sebe v okolje, da znaš bolje razvijati potenciale, za katere čutiš energijo. Tukaj ni zadosten proces petih ali desetih korakov za uspešno življenje, ampak zavedanje, da je stalna rast in sprememba edina stalnica. Kot ljudje smo rojeni reinovatorji, kje v naravi ste še videli eno bitje, rastlino, okolje, ki se ne spreminja ves čas? Večina nas je bila naučenih, da dosežemo eno, popolno obliko sebe, v eni karieri, na enem delovnem mestu in tam uspemo. Resničnost je seveda popolnoma drugačna in danes bomo morali imeti v povprečju vsaj pet karier v svojem življenju,2 torej pet različnih poklicev! Koliko ste jih že zamenjali vi?

 Yuval Harrari3 zelo dobro povzame spremembo miselnosti, ki se jo moramo navaditi vsi - če je bila mentaliteta preteklosti »gradnja kamnite hiše, z globokimi temelji«, ki je formula za uspeh; potem danes živimo v času, ko mora naša mentaliteta formule za uspeh postati »šotor, ki se lahko kadar koli razstavi in postavi kjer koli, na kateri koli podlagi.«

 Prvi korak je ozaveščanje potrebe, naslednji pa zagotovo to, da si sami želite postati boljši v tej veščini. To konkretno pomeni čas, denar in zavzetost, da se učite novih, drugačnih stvari, tem, veščin. Pri tem ne mislim, da morate postati najboljši v 100 različnih znanjih, v samo nekaj mesecih! Ključ je hitro razumevanje in umeščanje novega v to, kar že počnete, v to, kar že znate. Hitro pozabljati tisto, česar ne potrebujete, to je veliko težje.

Pri tem je pomembno opomniti, da je danes vedno več problemov, s katerimi se soočamo, kompleksne narave. Razlika je v tem, da če se soočamo z zapletenim problemom, lahko zanj najdemo pot, rešitev, načrt, s katerim bomo vedno lahko enak zapleten problem reševali znova in znova. Ko se soočamo s kompleksnimi problemi, v veliki večini sploh ne vemo, da obstajajo, moramo jih zaznati in vedno znova poiskati novo kombinacijo, nov načrt, nova povezovanja za njihovo reševanje. Najpomembnejše pri tem je, da smo danes soočeni s preveliko količino informacij, da smo izjemno povezani in da sami kompleksnih problemov ne moremo reševati!

Ključ je hitro razumevanje in umeščanje novega v to, kar že počnete, v to, kar že znate. Hitro pozabljati tisto, česar ne potrebujete, to je veliko težje.

Zato je nova normala ali skoraj osebna higiena, če želite postati dober reinovator, da redno namenjate čas za nova znanja, poznanstva in veščine. Kaj lahko to pomeni konkretno? Vsaj vsake tri mesece poskrbite za nabor novih informacij, pogledov, stikov/ljudi, ki morda na prvi pogled niso najbolj povezana s tem, kar počnete danes. Preprost predlog je, da izberete deset ljudi iz različnih koncev sveta, različnih industrij, poklicev, jezikov in jih povabite v svoj »osebni svetovalni odbor«. To pomeni, da jim pošljete elektronsko sporočilo s povabilom in obrazložitvijo, da jih boste vsake tri mesece povprašali o tem, kaj je bila najbolj presenetljiva stvar/dogodek zanje, kaj je bil njihov AHA trenutek, kaj je tisto nekaj, kar jih trenutno resnično okupira/zanima. Seveda jim ponudite tudi svoje sodelovanje, sicer pa je to lahko odličen vir vašega reinoviranja, samo pomislite, koliko zanimivih pogledov in idej lahko tako pridobite?

Zakaj je nujno za organizacije?

Če se ne boste tega naučili vi samo, se lahko tega naučite skupaj s svojo organizacijo ali pa se boste morali. Zakaj? Najlažje razumemo podatke in dejstva, zato osvetlimo najprej to, da je v zadnjih 60 letih zaspalo in potonilo več kot 80 % najboljših podjetij na svetu4 in v naslednjih desetih letih bo predvidoma potonilo več kot 50 % trenutno najboljših podjetij5 na svetu! To, kar je pomembno vedeti in razumeti, kot potrebo za reinoviranje pa je ugotovitev, da je bilo v smislu poslovanja 87 % razlogov za propad zgoraj omenjenih podjetij obvladljivih! Vendar jih niso znali pravočasno zaznati, niso se znali odzvati ali jih implementirati. Slavni primeri velikih, ki so potonili, so bili Kodak, Nokia, Blockbuster, Siers ... Vsi že vemo, da ni bilo krivo pomanjkanje prave tehnologije, ampak kultura podjetja, ki ni dopustila, da bi lahko pravočasno izkoristili konkurenčno prednost.

Če smo si v 20. stoletju še lahko privoščili delovati lokalno in samo misliti globalno, potem je 21. stoletje čas, ko moramo delovati in misliti globalno, ker je to naše lokalno.

Zato je toliko bolj zanimiva izjava velikana, o katerem govorijo vsi - Amazon. Direktor in večinski lastnik podjetja Jeff Bezos je nedavno izjavil: »Smo najboljše podjetje na svetu, ki bo umrlo. Najboljše, kar lahko naredimo je, da smo najboljši v reinoviranju in ga tako čim dlje ohranjamo pri življenju.«6 Lahko se strinjamo, da Amazon v tej obliki ne more biti večen, zagotovo pa bodo ostale žive različne oblike in dejavnosti tega podjetja, še dolgo. Njihov cilj je biti v vseh industrijah!

Nasprotno z našim biološkim telesom, za katero še nismo razvili znanja za ohranjanje v večnosti, lahko vaše podjetje ali organizacija živi in traja stoletja in več. Pri tem pa je toliko bolj ključna sposobnost prilagajanja spremembam, in to še preden te nastanejo.

Zato se tudi premikajo meje običajnega razumevanja in načina voditeljstva. Vsak zaposleni mora razviti to veščino in odgovornost. Gre za gradnjo kulture reinoviranja. Odličen uspešen primer iz sveta podjetništva je - Microsoft. Teče komaj pet let, odkar je Satya Nadella prevzel vodenje giganta IT industrije, ki je bilo takrat na dobri poti poslovnega potopa, zakopan v procesih in rigidni kulturi vodenja. Iz »know it all« (vse vemo) kulture v »learn it all« (naučimo se vsega) kulture.7 To je ogromen preskok v načinu razmišljanja; uspelo mu je v tako kratkem času tako veliko korporacijo pripeljati v nov cikel razvoja, napredka in uspeha (reinovacija kulture je Microsoftu izjemno izboljšala vrednost podjetja na borzi).

Tri pomembna spoznanja na primeru

Tri pomembna spoznanja, nauki, ki so pomagali k dvigu uspeha Microsofta:  

1.      To ni bila kultura Satya Nadelle, sam je postavil principe in jih potem gradil od spodaj navzgor ali z drugimi besedami - vsi so bili del procesa in soustvarjanja. Kot del tega se izvajajo resni mesečni sestanki, ko so lahko prisotni vsi zaposleni iz celega sveta, da jim Satya odgovarja na odprta vprašanja.

2.      We choose to evolve - Mi si izberemo, da se bomo razvili; pristop izbire in ne prisile je ključnega pomena.

3.      Smiselnost vizije podjetja in kulture je dobro opredeljena - kako lahko izboljšamo svet za vse. Je obrodila izjemne preskoke na rednih globalnih hekatonih, ki jih izvajajo (ročna ura kot pripomoček za pisanje za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo).

Reinoviranje je praksa zaznavanja, dizajniranja in implementiranja sprememb na način, da se to izrazi v bistveno izboljšanem stanju, produktu, storitvi, osebnostni kakovosti.

Ključno sporočilo

Reinoviranje vidim tudi kot nov koncept gradnje odgovornosti – do nas samih, do drug drugega, do našega planeta. Če smo si v 20. stoletju še lahko privoščili delovati lokalno in samo misliti globalno, potem je 21. stoletje čas, ko moramo delovati in misliti globalno, ker je to naše lokalno.

Sposobnost reinoviranja je veščina, v katero morate zavestno vlagati svoj čas in pozornost na osebni in organizacijski ravni. V tem smo na organizacijski ravni izjemno slabi, kot kaže raziskava Chief Reinvention Officer, si v tej dejavnosti dajemo najnižje ocene, tako v majhnih, kot velikih podjetjih. Kot kaže, smo še daleč od razvoja tako imenovanih ozaveščenih organizacij, o katerih danes veliko govorimo.

Kakšno oceno si dajete vi? Lahko si odgovorite na spletnem vprašalniku o tako imenovanem sindromu Titanika – ga imate? 8

Današnja (poslovna) resničnost je znatno pomanjkanje naravnih virov, politična nestabilnost, vojna za talente, digitalizacija, globalna povezanost in razvoj umetne inteligence … če ne boste začeli sprememb uvajati vi, vas bo njihova hitrost in kompleksnost upočasnila in morda celo uničila. Zato se moramo vsi bolje »naučiti brati« – reinovirati.

 Viri:

 1.      Dr. Nadya Zhexembayeva, Ilya Galushin, Maxim Gorbach, Titanic Syndrome – Why Companies Sink and How to Reinvent Your Way Out of Any Business Disaster, www.chiefreinventionoffier.com,

2.      Helen Barrett september 5, 2017, Plan for five careers in a lifetime, Financial Times Dostopno na: shorturl.at/CDOP1

3.      Yuval Harrari, interview on Impact Theory with Tom Bilyeu. Dostopno na: shorturl.at/jpxKT

4.      Fortune 500, American Enterprise Institute

5.      S&P 500, Innosight

6.      Isobel Asher Hamilton Jul. 5, 2019, Business Insider. Dostopno na: shorturl.at/dzDEP

7.      Satya Nadella, Hit refresh, The Quest to Rediscover Microsoft's Soul and Imagine a Better Future for Everyone, September 26, 2017.

8.      Link na LN kviz o sindromu Titanika: shorturl.at/hjRTY