V podjetjih je dokaj običajno, da se deli poslovne zadeve
na »trde« (finančni rezultati, produktivnost, obvladovanje stroškov, plasiranje novega produkta na trg itn.) in na »mehke« (razvoj ljudi, odnosi, čustva). Praksa še vse prepogosto kaže, da ravno t.i. »mehke« strani posla predstavljajo »težjo« stran vodenja in imajo tudi bistven vpliv na (ne)uspešnost organizacije.

Coaching je način, kako lahko uspešno naslovimo »mehke« teme na psihološko varen in učinkovit način ter s tem omogočimo stalen razvoj kulture, delovne uspešnosti in partnerstev z zunanjimi deležniki.

Coaching, mentorstvo, svetovanje, trening … kaj je razlika?

V poslovnem svetu je uporaba coachinga še vedno v povojih. Razloga sta lahko vsaj dva; prvi je, da je pomanjkljivo zavedanje, kaj coaching v resnici je in se ga zamenjuje z ostalimi podporami razvoja. Drugi logično sledi prvemu; če podjetja ne vedo točno, kaj coaching je in kakšne prednosti prinaša, je razumljivo, da ne izkoriščajo njegovih prednosti v polni meri.

Razlike med različnimi razvojnimi pristopi

Vsaka od navedenih oblik razvoja (coaching, mentorstvo, svetovanje, trening) ima svoj namen. Slika 1 prikazuje bistvene razlike.
Coaching je od vseh oblik razvoja specifičen v tem, da klient sam najde rešitev za svoje izzive ter sprejme odgovornost za njihovo realizacijo. Gradi na (SAMO)ZAVEDANJU in SPREJEMANJU ODGOVORNOSTI. Je torej idealni pristop za graditev opolnomočenih posameznikov, timov in organizacij.

Coaching niso le coaching veščine

Največja Mednarodna zveza za coaching (International Coaching Federation - ICF) definira coaching kot »partnerstvo v miselno izzivalnem in kreativnem procesu med coachem in klientom, katerega namen je, da navdušuje klienta, da povečuje svoje osebne in profesionalne potenciale.«