Reševanje duševnih stisk
Čas branja 4 min
Poplave, naravne katastrofe, ki prizadenejo številne regije po vsem svetu, pogosto puščajo trajne posledice ne le na okolju, temveč tudi na psihološkem stanju ljudi. V času poplav se posamezniki soočajo z izgubo premoženja, domov, in v nekaterih primerih, ljubljenih. Ta nepredvidljiv in uničujoč naravni pojav močno vpliva na duševno zdravje. Povzročajo številne čustvene napetosti in dlje časa trajajoče posledice.
Vsebina:
- Samopomoč
- Pomoč sodelavcem in vrstnikom, kolegom
- Kontaki za pomoč v duševni stiski
Samopomoč
V primeru večje nesreče je prva prioriteta poskrbeti za osnovno varnost in osnovne potrebe. Zagotoviti si je potrebno zatočišče, hrano, vodo, zdravila, nujno medicinsko pomoč, v kolikor jo potrebujemo.
Nato se osredotočimo na tiste dele našega življenja, kjer imamo možnost vpliva. Ustvarimo rutino tam, kjer je to izvedljivo. Priznajmo si in dovolimo občutiti paleto čustev, ki jih lahko izkušamo v določenih okoliščinah - od strahu in panike do jeze, praznine ali celo otopelosti. Ta čustva se s časom lahko spreminjajo in včasih, še posebej po travmatičnih dogodkih, lahko določene reakcije izbruhnejo naknadno.
Pomembno je, da ne držimo svojih misli in čustev zase; deljenje z drugimi nam lahko pomaga. Spomnimo se strategij pomiritve, ki so bile učinkovite v preteklosti, in si vzemimo trenutke za stvari, ki nas razveseljujejo in sproščajo.
Kadar čutimo, da je to potrebno, ne oklevajmo in poiščimo pomoč
Pomoč sodelavcem in vrstnikom, kolegom
Brez dvoma je najpomembnejše, da ljudem v stiski poskusimo zagotoviti osnovne življenjske potrebe. Priskrbimo jim: zatočišče, hrano, vodo, dostop do nujne medicinske pomoči. Hitro ukrepanje lahko pripomore k k občutku varnosti in obvladljivosti okoliščin ter vsesplošnem boljšem počutju. Ko so osnovne življenjske potrebe zagotovljene je pomembno izvedeti kaj posamezno osebo v danih okoliščinah skrbi. Ljudje smo si zelo različni, zato ni nujno, da so izzivi, ki jih predpostavljamo, izzivi, ki pestijo naše vrstnike. Zato se prepričajmo, kako jim lahko priskočimo na pomoč.
V pomoč smo lahko tudi z zbiranjem in posredovanjem aktualnih informacij. Posamezniku posredujemo na primer: osnovne podatke o trenutnih razmerah (npr. obseg poplav, plazovi, umirjanje razmer itd.). Trudimo se nuditi konkretne tehnične in organizacijske informacije (kako do pitne vode, elektrike, zatočišč itd.) ter informacije o načinih praktične pomoči za omilitev posledic.
