Revolucija!
Čas branja 7 minRevolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat). Ta sprememba lahko poteka na družbenem ali političnem nivoju v kratkem času, lahko pa je večja sprememba v kulturi ali gospodarstvu. (Vir: si.wikipedia.org)
Kot vidimo iz zgornje definicije, gre pri revoluciji lahko za hitre spremembe na družbenem, političnem, kulturnem ali gospodarskem (pa verjetno še na katerem drugem) področju. Pa so to res ločeni, med seboj nepovezani dogodki? Vsakemu bralcu je jasno, da imajo politične revolucije vedno vpliv tudi na gospodarstvo in na splošna razmerja v družbi. Podobno tudi druge revolucije za seboj povlečejo spremembe na mnogih področjih. Ker pa po duši nisem niti politik niti revolucionar, se v tokratnem besedilu ne bom poglabljal v revolucijo, kot si jo predstavlja večina v najširšem pomenu, temveč se bom posvetil drugi vrsti revolucije – tehnološki revoluciji.
Najbolj znana industrijska revolucija v zgodovini je povezana z obdobjem v 18. in 19. stoletju, in je povezana s prehodom s pretežno ročnega dela na uporabo strojev. Najpomembnejša mejnika iz prve in druge industrijske revolucije sta izuma parnega stroja ter motorja z notranjim zgorevanjem. To obdobje je prineslo ogromno sprememb, pa ne samo v gospodarstvu, temveč posledično tudi ogromno družbenih sprememb, saj se je dvignil povprečni prihodek prebivalstva, zmanjšala se je revščina, mnogo izdelkov je postalo cenejših in posledično dostopnih širšemu krogu ljudi in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem pa se sprašujem – ali so ljudje, ki so živeli v tistem času, dejansko vedeli, sredi kakšne revolucije živijo? Zagotovo so se zavedali sprememb, ampak ali so lahko slutili, da so del sprememb, ki bodo še skoraj tristo let pozneje veljale za največji industrijski premik v zgodovini človeštva? Ne nazadnje je obdobje teh dveh revolucij trajalo skoraj dvesto let, kako lahko torej govorimo o relativno hitri spremembi?
Sam trdim, da živimo v obdobju, ki bo v zgodovini tehnološkega razvoja zapisano vsaj s tako velikimi črkami, kot omenjeni prva in druga industrijska revolucija. Ni mi jasno, s katerimi besedami bodo označili revolucijo, ki se dogaja okrog nas, saj bodo njene posledice mnogo širše od teh, ki si jih lahko danes sploh predstavljamo. V vsakem trenutku se lahko pojavi izum, ki bo tako korenito spremenil tok človeštva, da bodo vse druge inovacije iz našega obdobja pobrale le še drobtine slave. Seveda ne morem napovedovati, kako dolgo bo ta revolucija še trajala, lahko pa približno ocenimo njen začetek. Slednjega gre iskati nekje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se med seboj v mrežo povezali prvi računalniki ameriške vojske in raziskovalnih institucij ter razvili novo obliko povezave, ki jo danes ves svet pozna pod nazivom »internet«. Od pionirskih dni interneta je moralo preteči več kot dvajset let, da je prišlo do prvega večjega koraka v komercializaciji interneta, kar se je dogajalo predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Mnogi od vas se še dobro spominjate kratice Y2K, s katero so nam mediji in »poznavalci« pred iztekom prejšnjega tisočletja grozili, da bo sekundo po polnoči v letu 2000 ves računalniški svet kolapsiral. Napovedana katastrofa se ni zgodila, jedrske konice so ostale varno pospravljene v podzemnih bunkerjih, razen nekaj mikrovalovnih pečic in preprostih digitalnih naprav je večina elektronskih naprav in interneta delovala normalno tudi na začetku novega tisočletja. Pa ne le normalno, saj se je od takrat hitrost razvoja le še stopnjevala. V letu 2001 je bila najširše uporabljena tehnologija za pristop na internet tako imenovani »dial-up«, prek katere je uporabnik lahko z interneta nalagal dokumente z največjo hitrostjo 56 kbit/s. Težko predstavljiv podatek, ampak za ilustracijo naj povem, da bi, denimo, glasbo, ki traja štiri minute, preko tovrstne povezave na svoj računalnik nalagali približno deset minut ob največji možni hitrosti. Ker pa te hitrosti v praksi ni bilo mogoče doseči, je tovrstno nalaganje običajno trajalo med 30 minut pa vse do nekaj ur, če ste imeli res smolo s svojo povezavo. Film nizke kakovosti (700 MB) bi se na takšni povezavi nalagal od tri do pet dni, ampak večina uporabnikov ni bila pripravljena na tako dolge seje na internetu, kar je bila dobra okoliščina za izposojevalnice DVD-jev v tistem času. Treba se je zavedati, da v tistem času pametnih telefonov ni še nihče uporabljal za zasebne namene, saj so obstajali v zelo omejenem obsegu in skoraj izključno v poslovne namene, saj je bil mobilni prenos podatkov izjemno drag. Kljub vsem preprekam je splošna javnost začela spoznavati obsežnost sprememb, ki jih bo omogočal razvoj interneta v prihodnjih letih, kar je izkoristila skupina ustanoviteljev tako imenovanih ».com« podjetij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se na borzah vrednostnih papirjev začela pojavljati majhna podjetja, katerih delnice pa so rasle hitreje od vseh gob po dežju. Splošna paranoja zaradi »tisočletnega črva« jih je sicer prizemljila in mnoga od njih so propadla ali pa komaj obstala v močno zmanjšanih verzijah, ampak trenda ni bilo mogoče več ustaviti. Spomnimo, še vedno je bilo to le trideset, največ štirideset let po izumu interneta. V letih po 2000 se je razvoj internetnih tehnologij širil v smeri širokopasovnih povezav in predvsem na področju mobilnih tehnologij prenosa podatkov. Tako danes, denimo, enako glasbo, ki smo jo pred petnajstimi leti nalagali več kot pol ure, na svoj pametni telefon naložimo v pičlih treh do petih sekundah. Pet sekund v primerjavi z eno uro. V razmiku le petnajstih let! Temu se z lahkoto reče revolucija. Po nekaterih statistikah se povprečna hitrost prenosa podatkov uporabnikov preko interneta vsako leto poveča za 20 %, nekatere raziskave omenjajo celo 30-odstotno rast na letnem nivoju! Zamislite se, katera druga panoga raste s hitrostjo 30 % na letni ravni in to že več kot petnajst let zapored. Razmah mobilnih tehnologij prenosa podatkov in interneta na splošno se je iz strogo informacijsko komunikacijske panoge razširil na praktično vsa področja našega življenja. Prav mobilnost je omogočila oddaljen dostop do številnih senzorjev, ki jih je bilo potrebno pred tem odčitavati na sami lokaciji. Oddaljen dostop je pomenil veliko racionalizacijo pri potnih stroških podjetij in posameznikov – rojen je bil tako imenovani »internet stvari« (angl. Internet of things ali IoT). Danes nam ta tehnologija omogoča optimizacijo prometnih poti, ogromne prihranke v energetiki, informacije o vremenskih razmerah kjer koli po svetu v praktično realnem času in tako dalje. Hiter prenos rentgenskih slik rešuje življenja, saj so zdravstvene ustanove prek interneta povezane v baze, iz katerih zdravniki črpajo nova spoznanja, ki lahko odločajo o življenju ali smrti posameznikov z raznimi zdravstvenimi težavami. Napredne internetne tehnologije omogočajo skupno delo raziskovalcev na področju farmacije po vsem svetu, kar pospešuje razvoj novih cepiv in zdravil, kar posledično izboljšuje kakovost življenja številnim bolnikom po vsem svetu. Sistem interaktivnih zemljevidov, senzorjev in povezav med avtomobili nas je pripeljal do točke, kjer se po cestah že vozijo popolnoma avtonomni avtomobili. V naslednjem desetletju ali dveh bodo slednji na cestah prevladovali nad avtomobili z objestnimi vozniki, ki se jim čas neobhodno izteka. Zanima me, koliko je bilo tistih, ki bi si upali to napovedati pred desetimi leti? Namenoma se v mojem besedilu nisem niti dotaknil vpliva, ki ga imajo danes na naša življenja internetna socialna omrežja, saj lahko temu posvetim še eno kolumno.
Kljub vsemu naštetemu pa skoraj vsak dan poslušamo opozorila samooklicanih strokovnjakov pred pretirano uporabo interneta in pred razkrivanjem osebnih podatkov. Povezljivost prinaša s seboj nedvomno številna tveganja, ki jih do danes nismo poznali. Nedvomno bo imela vse večja povezljivost velik vpliv na družbene in politične spremembe, ki se že in se še bodo dogajale po svetu. Nedvomno bo človek v prihodnjih letih in desetletjih zaradi tehnološke revolucije, ki jo doživljamo trenutno, bistveno boljše informiran, bolj učinkovit v svojem vsakdanjem življenju, zagotovo tudi bolj mobilen in varen v prometu. Obenem pa neobhodno tudi bolj ranljiv z vidika varovanja osebnih podatkov in manj anonimen, kot smo bili vajeni v preteklosti. Vsaka revolucija s seboj prinese tudi negativne spremembe. Ampak po drugi strani – pred izumom motorja z notranjim zgorevanjem tudi nobenega pešca ni povozil avto, pa zaradi tega gospod Benz vseeno ni bil nikoli označen za negativca ali celo morilca, kajne?
Nedvomno bo človek v prihodnjih letih in desetletjih zaradi tehnološke revolucije, ki jo doživljamo trenutno, bistveno boljše informiran, bolj učinkovit v svojem vsakdanjem življenju, zagotovo tudi bolj mobilen in varen v prometu. Obenem
pa neobhodno tudi bolj ranljiv z vidika varovanja osebnih podatkov in manj anonimen, kot smo bili vajeni v preteklosti.
