Vodenje

Si na vse pretege prizadevate, da se v timu ne bi sprli?

Čas branja 8 min

Narobe! Konstruktiven konflikt je nujna veščina, če si člani tima zaupajo, a je hkrati zelo rušilen, če v timih vlada veliko pomanjkanje zaupanja in ranljivosti.

Večina inovacij je nastala kot rezultat timskega dela. Razlog za to je zelo preprost. Večina izzivov je danes prezapletenih, da bi jih posameznik obvladoval in poznal do popolnosti ter se jih lotil popolnoma sam. Cel tim strokovnjakov je potrebnih, če želite poslati raketo v vesolje. Če vam morajo zamenjati srce, potrebujete tim usposobljenih kardiologov in zdravniškega osebja. Za prodajo novih izdelkov in storitev lahko poskrbijo le dobro uigrani timi. Ko boste prihodnjič v dveh minutah postreženi s hamburgerjem, se (vsaj v mislih) zahvalite timu. Vi in jaz nisva popolna. A svetla izjema obstaja. Tim. Popolnost je dosegljiva le timom, ki povezujejo raznoliko, a dopolnjujoče znanje in veščine, da bi jih rezultati ponesli naprej. Poznan afriški pregovor pravi, če želimo iti hitreje, pojdimo sami, če želimo iti daleč, pojdimo skupaj.

Smo se morda rodili kot timski igralci? Nikakor ne. Da se vanje razvijemo, je potreben čas, veščina in čustvena predanost, da bi se sestajali, dogovarjali, oblikovali rešitve, ki nas sčasoma privedejo do rezultatov. Tako kot je družina v našem domačem okolju, so timi v službi najbolj osnovna družbena celica, ki zadovoljuje človekovo potrebo po pripadnosti. Članstvo v timu pomeni, da smo sposobni dajati drugim in sprejemati od drugih.4 Če bi kdaj iskali dobrega člana tima, ima idealen član tima tri ključne vrline. Če torej želimo v svojo delovno sredino sprejeti timskega delavca, bi veljalo preveriti, kako je z njegovo skromnostjo in ponižnostjo. Pri teh lastnostih ne gre za to, da sebe postavlja na zadnje mesto, temveč, da ne razmišlja le o sebi, ampak tudi drugih. Ali je lačen novih izzivov, ko se starih naveliča? In kako čustveno razgledan je? Čuti energijo okolice in zna oceniti, kdaj je pravi čas za nove podvige?2

Če prebiramo le korporativne strategije in kodekse ravnanj v podjetjih, bi lahko dobili napačen vtis, da je timsko delo »samo« vrednota. Ključna veščina, da bi oblikovali dobre time, je po Katzenbachu in Smithu,3 disciplina. Timsko delo je v prvi vrsti izbira in strateška odločitev, pojasnjuje Patrick Lencioni,1 ameriški svetovalec in strokovnjak za vodenje podjetij ter avtor svetovne uspešnice o petih disfunkcijah tima. V njej v piramidni obliki predstavi pet disfunkcij delovanja tima, ki zaviralno delujejo na učinkovitost timov. Pravo timsko delo je v organizacijah redek pojav, je prepričan Lencioni, predvsem zato, ker se skupine ujamejo v različne pasti. Če se pri timskem delu pojavi že ena disfunkcija, se ta motnja prenaša, stopnjuje in vpliva tudi na druge ravni delovanja. Disfunkcije se tako nadgrajujejo druga na drugo in onemogočajo timu, da bi izkoristil svoj pravi potencial. Pet disfunkcij tima po Lencioniju1 je:

1. Pomanjkanje zaupanja
Člani tima se ne odprejo drug drugemu in si ne zaupajo. Ni prisotne odprte in iskrene komunikacije, člani tima pa nočejo pokazati svoje ranljivosti ali šibkih točk. Če niso odprti drug do drugega glede svojih napak in slabosti, v takšnem timu ne bo pravega zaupanja med sodelavci. A o kakšnem zaupanju tu govorimo? Številni sodelavci, še posebej, če delajo skupaj več let, se dobro poznajo. Vedo, kako se bodo drugi odzvali, če jim bomo nekaj rekli. To je predvidljivo zaupanje. Lencioni govori o zaupanju, ki temelji na ranljivosti, ne na predvidljivosti. Člani tima, ki si med seboj zaupajo, zmorejo reči:

»Ne poznam odgovora!«; »Ali mi lahko pomagaš?«; »Oprosti, včeraj sem bil res bedak.«; »To si naredil bolje kot jaz.«; »Me lahko naučiš, da bom tudi jaz znal?«; »Ne bi se smel tako odzvati, oprosti!«


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije