Dobro leto dni je minilo od trenutka, ko je pandemija COVID-19 v karantene in socialne izolacije pahnila večino svetovnega prebivalstva. Številni poslovni vodje od takrat opazujejo, kako njihove organizacije preživljajo globoke pretrese in spremembe, zaradi intenzivnejše digitalne disrupcije, h kateri izrazito prispeva dejavnik COVID-19.

Strokovnjaki za človeške vire (ČV) se pri svojih analizah situacije, osredotočajo predvsem na identiteto, agilnost in nadgradljivost.2 Večina podjetij in organizacij bo težko razumelo in dojelo, kaj vse spremembe v resnici pomenijo, dokler se prah ne poleže. Med ključnimi posledicami pandemije COVID-19 v poslovnem svetu so obsežen in globalni prehod na delo na daljavo, dinamično prerazporejanje virov, s katerimi razpolagamo, ter pospeševanje tako digitalne transformacije kot avtomatizacije v luči zadoščanja spreminjajočim se individualnim ter organizacijskim potrebam. Sistem upravljanja z viri, ki temelji predvsem na uniformnosti, birokraciji in nadzoru, ne bo učinkovit v spreminjajočih se razmerah.2 Moral bo biti nadomeščen z modelom upravljanja, ki omogoča večjo fleksibilnost in odzivnost. Po argumentaciji prej omenjenih avtorjev nov sistem temelji predvsem na štirih med seboj povezanih trendih: večji povezljivosti, avtomatizaciji, nižjih transakcijskih stroških in demografskih spremembah. Treba je omeniti tudi področje kibernetske varnosti, ki bo imelo pomembno vlogo glede tega, kako se bodo prej omenjeni trendi odvijali.