Dobro leto dni je minilo od trenutka, ko je pandemija COVID-19 v karantene in socialne izolacije pahnila večino svetovnega prebivalstva. Številni poslovni vodje od takrat opazujejo, kako njihove organizacije preživljajo globoke pretrese in spremembe, zaradi intenzivnejše digitalne disrupcije, h kateri izrazito prispeva dejavnik COVID-19.

Strokovnjaki za človeške vire (ČV) se pri svojih analizah situacije, osredotočajo predvsem na identiteto, agilnost in nadgradljivost.2 Večina podjetij in organizacij bo težko razumelo in dojelo, kaj vse spremembe v resnici pomenijo, dokler se prah ne poleže. Med ključnimi posledicami pandemije COVID-19 v poslovnem svetu so obsežen in globalni prehod na delo na daljavo, dinamično prerazporejanje virov, s katerimi razpolagamo, ter pospeševanje tako digitalne transformacije kot avtomatizacije v luči zadoščanja spreminjajočim se individualnim ter organizacijskim potrebam. Sistem upravljanja z viri, ki temelji predvsem na uniformnosti, birokraciji in nadzoru, ne bo učinkovit v spreminjajočih se razmerah.2 Moral bo biti nadomeščen z modelom upravljanja, ki omogoča večjo fleksibilnost in odzivnost. Po argumentaciji prej omenjenih avtorjev nov sistem temelji predvsem na štirih med seboj povezanih trendih: večji povezljivosti, avtomatizaciji, nižjih transakcijskih stroških in demografskih spremembah. Treba je omeniti tudi področje kibernetske varnosti, ki bo imelo pomembno vlogo glede tega, kako se bodo prej omenjeni trendi odvijali.

Digitalne tehnologije in analitika imajo velik vpliv na to, kako se bodo izvajale dejavnosti.

Namen članka je na osnovi raziskave, ki jo je opravil McKinsey, pokazati, kako pomembna je vloga analitike in tehnologije na področju menedžmenta človeških virov (MČV).

Prihodnost so na virih temelječe organizacije

S ciljem ustvarjanja organizacije prihodnosti morajo strokovnjaki za človeške vire in drugi vodje ponovno začrtati osnovna načela, kaj »organizacija« dejansko pomeni. Po Talebu4 morajo biti novi modeli kreativni, prilagodljivi in nezlomljivi. Kadrov se tako ne obravnava z vidika dela, temveč z vidika talenta. Hierarhijo nadomešča omrežje ekip, medtem ko konkurenca v panogi postaja ekosistem sodelujočih.

McKinseyeva študija3 o tem, kako se organizacije lahko pripravijo na prihodnost poslovanja, ugotavlja, da si organizacije, ki se uspešno pripravljajo oziroma so pripravljene na prihodnost, delijo tri karakteristike: 1.) vedo, kaj so in za čim stojijo, 2.) poslujejo z osredotočenostjo na hitrost in enostavnost ter 3.) rastejo skozi povečevanje sposobnosti za učenje in inoviranje. Kot ugotavljajo v študiji, lahko strokovnjaki za ČV pospešijo tovrstno digitalno transformacijo z vnašanjem pozitivnih sprememb v kontekstu prej omenjenih karakteristik in na podlagi devetih različnih nujnih področij, ki so prikazana na sliki ter obrazložena v tabeli.

Slika 1: Devet nujnih področij, s pomočjo katerih lahko strokovnjaki za ČV pomagajo organizacijam pripraviti se na prihodnost (Vir: Povzeto po
Komm in drugi (2021).