V skupini Slovenske železnice na področju zdravja in dobrega počutja zaposlenim omogočamo aktivnosti v štirih stebrih zdravja – gibanje, prehrana, spanje in duševno zdravje, ker se zavedamo, da so zaposleni naš najpomembnejši in najosnovnejši vir.

Izvedeli boste:
Kako imajo v Slovenskih železnicah sistemsko urejeno promocijo za zdravje zaposlenih?
Na kakšen način promovirajo aktivne odmore za zaposlene na različnih delovnih mestih?
Kako preventivne dejavnosti znižajo bolniško odstotnost?

Promocija zdravja na delovnem mestu (PZD) prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže zmanjšano izostajanje z dela, večja motivacija in produktivnost, lažje zaposlovanje in manjša fluktuacija zaposlenih. Poleg tega pa prispeva tudi k pozitivni in skrbni podobi organizacije. O smiselnosti izvajanja PZD govorijo tudi raziskave^2,3, v katerih je bilo ugotovljeno, da vsak evro, namenjen PZD, lahko pomeni donos v višini 4–12 evrov ter da se odsotnost z dela pri udeležencih programov PZD zmanjša za 12–36 %⁴. 

Kako je promocija zdravja pri delu sistemsko urejena na Slovenskih železnicah

Poslovodstvo družbe Slovenske železnice je imenovalo Skupino za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki sodeluje tudi z Odborom za varnost in zdravje pri delu Sveta delavcev kapitalsko povezanih družb. Skupina za promocijo zdravja izdela načrt PZD, vključno s finančnim načrtom. Poslovodstvo potrdi načrt PZD s sprejetjem sklepa na ravni skupine Slovenske železnice (skupina SŽ). V skupini SŽ smo aktivnosti s področja zdravja in dobrega počutja, ki se izvajajo od leta 2014 (nekatere že prej), razdelili v štiri stebre:

• gibanje, 
• prehrana, 
• spanje in 
• duševno zdravje. 

Aktivnosti izvajamo tako z lastnimi viri kot z zunanjimi partnerji. Nekatere aktivnosti izvajamo v živo, v obliki predavanj ali delavnic, hkrati pa imajo zaposleni možnost dostopa do digitalnih vsebin na intranetu.

Psihosocialna in strokovno-terapevtska pomoč zaposlenim ob izrednih dogodkih 

Istega leta, kot je bil sprejet ZVZD-1, sta bili v skupini SŽ uvedeni psihosocialna pomoč zaposlenim ob čustveno-duševnih stiskah ter strokovna terapevtska pomoč, ki ju izvaja dr. Zdravko Lavrič, zaposlen v skupini SŽ. Obe obliki pomoči sta namenjeni tako zaposlenim kot tudi njihovim družinskim članom. 

Vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, lahko pomeni donos v višini 4–12 evrov.

Podlaga za psihosocialno pomoč zaposlenim ob čustveno-duševnih stiskah sta bili raziskavi, ki ju je dr. Lavrič opravil med strojevodji (886 udeležencev, leta 2010) in prometniki (leta 2011). V obeh je preučeval stres na delovnem mestu ob izrednem dogodku (ID). 

V obeh raziskavah je bilo ugotovljeno, da so izredni dogodki in strah pred njimi največji vir stresa na delovnem mestu. Kar tretjina vseh udeležencev doživlja posledice travmatične izkušnje. Na podlagi ugotovitev in po zgledu sosednjih železniških uprav, predvsem Avstrije, je dr. Lavrič začel aktivnosti za uvedbo prve psihosocialne pomoči (PPP) ob izrednih dogodkih. Ta je usmerjena v zmanjšanje časa krizne situacije, podporo in lajšanje čustveno-duševnih stisk delavcem v prometu (strojevodja, prometnik, sprevodnik) in ostalim udeležencem ob doživetju travmatične izkušnje ob izrednem dogodku (povoženja, samomori idr.), in sicer v šok fazi – v najkrajšem času po dogodku, na kraju dogodka. PPP izvaja 40 strokovno usposobljenih pooblaščenih delavcev prostovoljcev, ki so zaključili 100-urni program usposabljanja. 

Več v kategoriji Prakse

Družba

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura: kako so jo zgradili v Microsoftu

Vodenje

Uredništvo HR&M

Odnosi in vodenje: izboljšajte jih z izkustveno delavnico s konji

Prakse

Nina Pozderec

Med svobodo in disciplino: transformacija bold.group

Prakse

Blaž Ferenc

Razvoj kulture stalnega učenja v A1 Slovenija

Več člankov iz te kategorije