Prakse

Slovenska orodja za presojo psihosocialnih tveganj in obvladovanje stresa

Čas branja 18 min

Psihosocialna tveganja in stres v delovnem okolju in zunaj njega predstavljajo danes enega ključnih izzivov, ki ogrožajo poklicno zdravje in varnost delavcev. Kljub relativno črnogledim napovedim o epidemičnih razsežnostih stresa in njegovih posledic pa je vendarle dobra novica ta, da je stres možno obvladati. V slovenskem prostoru je od leta 2016 v ta namen na voljo prosto dostopno spletno orodje (e-OPSA), ki tudi v mednarodnem pogledu predstavlja novost na področju pristopov k obvladovanju psihosocialnih tveganj in stresa.

Psihosocialna tveganja povezujemo s t. i. indirektnim tveganjem za ogrožanje zdravja zaposlenih in delovne organizacije, saj izzovejo občutek stresa in posledično povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete pri zaposlenih20.

Psihosocialne obremenitve ogrožajo zdravje delavcev in delovne organizacije

Širši in ožji dejavniki dela ter delovne organizacije lahko predstavljajo različne vire psihosocialnih obremenitev in jih razumemo kot tista tveganja, ki ogrožajo psihično, fizično in socialno zdravje ter dobro počutje zaposlenih. Vplivajo pa tudi na ekonomsko učinkovitost podjetij (več bolniških izostankov in odsotnosti z dela – absentizem, zmanjšana storilnost na delu – prezentizem, odhajanje delavcev na druga delovna mesta – fluktuacija), zaposlenim lahko upadeta morala in lojalnost do organizacije, povečajo se sovražnost in druga negativna čustva5,6. Vendar tudi različne neposredne fizične, biološke in kemične nevarnosti pri delu lahko predstavljajo obliko psihosocialnih obremenitev, saj imajo poleg neposredne nevarnosti za zdravje (zastrupitve, poškodbe idr.) tudi psihološki učinek. Pri posameznikih lahko namreč izzovejo občutek ogroženosti, preobremenjenosti, nevarnosti, strahu, tesnobe in nelagodja, kar posledično povečuje raven doživetega stresa. Če se zaposleni in delovna organizacija ne znajo ustrezno spoprijeti s prepoznavanjem izvorov stresa, njihovim omejevanjem oz. odpravljanjem, se razvije prekomerni stres, ki močno okrni zdravje zaposlenih kot tudi »zdravje« delovne organizacije19.

Izvori psihosocialnih tveganj so raznoliki in jih lahko povezujemo z različnimi okoliščinami, ki se povezujejo z delom, značilnostmi delavcev in delovno organizacijo, kot so npr.: vsebina dela, delovna obremenitev, hitrost in urnik dela, nadzor, delovno okolje in delovna oprema, organizacijska kultura, medosebni odnosi, vloga in odgovornost v organizaciji, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja20. Slednji nabor psihosocialnih tveganj nikakor ni dokončen. Nenehno se dopolnjuje z novimi tveganji, ki jih strokovnjaki imenujejo nastajajoča psihosocialna tveganja4. To so tveganja, ki še do nedavnega niso obstajala in so se pojavila zaradi novih procesov in tehnologij, novih vrst delovnih mest, socialnih oziroma organizacijskih, socialno-ekonomskih, demografskih in političnih sprememb, vključno z aktualnim pojavom globalizacije ter gospodarsko ekonomsko krizo. Nastajajoča psihosocialna tveganja prav tako izzovejo povečano raven stresa ter lahko resno okrnijo duševno, telesno in socialno zdravje delavcev. Med najaktualnejša nastajajoča psihosocialna tveganja tako npr. uvrščamo: negotove oblike zaposlitve, staranje delovne sile, dolg delovni čas, večjo intenzivnost dela, vitko proizvodnjo, oddajanje del zunanjim izvajalcem, neusklajenost poklicnega in zasebnega življenja, digitalizacija idr.

Številne raziskave poročajo, da so posledice psihosocialnih obremenitev še posebej hude, če posameznik doživlja zaradi njih velik stres, saj posledično poslabšujejo njegovo kakovost življenja in funkcioniranja tudi v zasebni sferi2,19. Posledice prekomernega stresa se lahko odražajo v:

Doživljanje prekomernega stresa v delovnem okolju pa seveda ne prizadene samo posameznika, temveč tudi delovno organizacijo. V delovnih organizacijah, kjer zaposleni doživljajo veliko stresa, se to lahko odraža v različnih pojavih:


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije