Čustva vplivajo na uspeh, sodelovanje in zavzetost, pa tudi na odločanje, ustvarjalnost in medosebne odnose. Številnim voditeljem je tema čustev neprijetna, pogosto ne vedo, kako naj se ustrezno odzovejo na čustva zaposlenih in kako naj obvladujejo lastna čustva. To je še toliko večji izziv pri virtualnem vodenju.

Kriza nastala zaradi covida-19 je pokazala, da tehnična stran domače pisarne in virtualnega sodelovanja delujeta dobro, dokaj nerazvita pa je čustvena stran in stran odnosov. Nastala situacija je bila izziv tako za vodje kot za zaposlene.

Čeprav nekateri zaposleni že vrsto let delajo virtualno, pa smo se v času epidemije covida-19 prvič soočili s situacijo, ko je večina zaposlenih delala izključno iz domače pisarne. Raziskave jasno kažejo, da na vse nas kritično vplivajo naša čustva na delovnem mestu. Situacije negotovosti, krize, uvajanja sprememb v organizaciji, težave v zasebnem življenju – vse to vpliva na nas in na zaposlene. Vsi se borimo s stresom, tesnobo in drugimi neprijetnimi čustvi. Vendar je lahko včasih težko ugotoviti, kaj storiti s temi občutki, še posebej, če smo mi tisti, ki naj bi vodili in podpirali druge. Pogosto si postavimo vprašanja kot so: Koliko lastnih čustev in ranljivosti lahko kot vodja pokažem? Kako naj se odzovem na probleme/stiske zaposlenih? To so vprašanja, ki se porajajo vsem vodjem, še nekoliko težje pa je regulirati svoja čustva, če vodimo zaposlene, ki po večini delajo od doma. Kateri je najboljši način za vodjo, da upravlja svoja čustva pri delu in vodenju drugih, še posebej pri virtualnem vodenju?

Pri delu lahko vodje pogosto doživijo zelo intenzivna čustva v neprijetnih trenutkih, kar zmanjša njihovo osredotočenost na delo in sposobnost ohranjanja stabilnih odnosov s strankami in sodelavci. Ključna razlika med dobrimi in odličnimi voditelji je njihova sposobnost, da uravnavajo svoja prijetna in neprijetna čustva – da se nanje odzovejo namensko in ne reaktivno.

Čustvena razsežnost vodenja

V virtualnem sodelovanju se čustvena situacija spremeni. Komunikacija ne deluje le tehnično drugače, ampak tudi čustveno drugače. Dobri vodje v živo niso nujno dobri vodje na daljavo. Kjer je bil prej zadržan odnos med vodji in zaposlenimi, je zdaj še bolj zadržan. Reproduciranje tega, kar je v komunikaciji iz oči v oči samoumevno, zahteva zavesten trud. Rutine so ključnega pomena, da ostanejo zaposleni vključeni in zavzeti.

Prepoznamo tri različne odzive na čustva:

  1. eksplozija,
  2. zatiranje (nadziranje) ali
  3. obvladovanje čustev.1

Ključna razlika med dobrimi in odličnimi voditelji je njihova sposobnost, da uravnavajo svoja prijetna in neprijetna čustva – da se nanje odzovejo namensko in ne reaktivno.

Vsi smo že kdaj izkusili škodo, ki jo povzroča »eksplozija« močnega neprijetnega čustva. Oseba, ki izraža svoja čustva na tak način lahko v trenutku občuti olajšanje, a se pogoste ne zaveda, da so posledice za odnose in izide, ki jih poskuša doseči, večinoma negativne. In čez nekaj časa se tudi ne počuti več tako dobro.

Po drugi strani pa, bolj ko poskušamo zatreti ali nadzorovati svoja čustva, več nadzora imajo nad našimi mislimi in vedenjem. Čeprav se zatiranje pogosto omenja v popularni literaturi (npr. »nadzoruj svojo jezo«), raziskave kažejo, da je pogosto kontraproduktivno in zelo okrepi čustveno stanje, ki smo ga želeli uravnati.4 Skrivnost ni v tem, da nadziramo svoja čustva, ampak da uravnotežimo, upravljamo in uskladimo svoja čustva s tem, kdo smo in kako želimo voditi. Ključno je, da energijo, ki jo čustva nosijo, produktivno uporabimo v svojo korist, da lahko delujemo na produktiven način.

Socialna vloga čustev