Vodenje

Spodbujanje branja in bralne debate za boljše delovanje tima

Čas branja 10 min

Branje je ena najosnovnejših človeških veščin. Želja po novem znanju nas definira tako na nivoju osebnosti kot na nivoju skupine. Hkrati pa skoraj ne obstaja boljša bližnjica do znanja, kot so knjige. Sežetek znanja, pogledov in informacij, tudi večletnega raziskovanja, je strnjeno v čtivo, ki nam vzame le nekaj ur. S spodbujanjem branja med zaposlenimi in ustvarjanjem prostora za izmenjavo mnenj v obliki bralnih klubov lahko tudi timsko dosežemo izjemne učinke. Zakaj, kako in kaj, kot bi rekel priznani avtor Simon Sinek, pa v nadaljevanju.

Rek pravi, da je branje za možgane to, kar je fizična aktivnost za telo – ohranja kondicijo in zdravje. V duhu dejstva, da vsako organizacijo in podjetje sestavljajo ljudje in da je v današnji dobi ekonomije znanja ter učečih se organizacij gonilo napredka prav plemenitenje znanja, lahko suvereno trdimo, da je spodbujanje bralne kulture med zaposlenimi ena pomembnejših komponent razvoja posameznikov, timov in, končno, podjetja. Zaskrbljujoče dejstvo, ki ga navajajo sodobne raziskave in številni avtorji, je, da je zaradi hitrosti današnjega sveta in razvoja globalno gledano kultura branja v upadu, hkrati pa naj bi na nivoju posameznika branje postajalo manj angažirano in bolj površinsko. Pri nas, kot navaja dr. Uroš Grilc v znanstvenem članku o kulturi branja v Sloveniji, je nedavna raziskava pokazala, da je v dobri dekadi število tistih, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih prebrali vsaj eno knjigo, upadlo za tri odstotke (z 61 na 58 odstotkov). Razlogov, ki botrujejo »nebranju«, je sicer več, a najvišje uvrščen je pomanjkanje časa pa tudi dolgočasnost, lenoba in manko potrebe po branju (zaradi spleta, časnikov, televizije … ).

Ekonomija znanja in timsko branje

V ekonomiji znanja, kjer je distribucija informacij ter znanj glavni vir premoženja podjetja ter osnova konkurenčne prednosti, naraščajoče zahteve zaposlenih po ustvarjalnem delu in priložnostih za osebni profesionalni razvoj zahtevajo povsem drugačne odzive organizacij, kot so jih bile vajene doslej (Dimovski, Penger, Učeča se organizacija). V učečih se organizacijah je tako osnovni člen tim in z njim timsko delo, znotraj le-teh pa je ključna izmenjava znanja ter načrtno spodbujanje skupinskega učenja za doseganje boljših rezultatov. Prav delovni timi pa lahko s spodbujanjem in negovanjem bralne kulture pri posameznikih skupaj pridobijo največ. Na nivoju posameznika se tendenca po branju povezuje z razvijanjem komunikacijskih sposobnosti, čustveno inteligenco pa tudi z višjo učinkovitostjo ter nižanjem nivoja stresa. V poslovnem svetu podobne lastnosti opredeljujejo učinkovito timsko delo oziroma kakovostno vodenje, ki je prav tako rezultat konstantne želje po širjenju znanja in rasti. Vredno je omeniti tudi raziskavo, ki se je ukvarjala s pozitivnimi učinki rekreativnega branja med študenti in ugotavljanjem, kateri pristopi pri študentih najučinkoviteje spodbujajo oziroma gradijo pozitiven odnos do branja. Med različnimi modeli spodbujanja branja se je kot najboljši izkazal prav pristop aktivnih bralnih skupin in spodbujanje diskusij o prebranem tako »ena na ena (npr. profesor–študent)« kakor tudi v skupinah.

V svetu lahko znova opazujemo trend, ko se znotraj poslovnih okolij oblikujejo iniciative timskega branja, redna bralna srečanja oziroma interni bralni klubi, ki spodbujajo tako redno branje kot debate. Velikokrat se znotraj podjetij razvijejo takšne iniciative na prostovoljni bazi in v samoorganizaciji timov. Znani pa so tudi primeri, ko so te iniciative prerasle nivo enega tima, se razširile na celotno organizacijo (ne glede na velikost) in podjetje jih je celo vključilo v svojo kulturo, vrednote podjetja ter svojo pojavnost. Primer je podjetje Warby Parker, ki proizvaja modna očala. V njem je nekaj sodelavcev samoiniciativno pričelo z izmenjevanjem knjig, sčasoma pa je podjetje podprlo razvoj številnih internih bralnih klubov ter temu primerno celo spremenilo svoj poslovni model.

Ko zaposleni bralne iniciative začnejo povezovati s pozitivnim impulzom, predvsem pa z možnostjo izmenjave mnenj in idej v varnem okolju, so lahko redna srečanja posvečena branju knjig in debatam, imenitna priložnost za razvoj posameznikov. Člani timov skozi debate osebnostno rastejo, se učijo novih konceptov, veščin, pridobivajo informacije, prisluhnejo istim idejam, oblikujejo različna mnenja, ki, če jih tim zna pravilno uporabiti, nemalokrat pomenijo direktne izboljšave pri njihovem delu.

Na kratko – spodbujanje branja in izmenjava mnenj znotraj rednih srečanj lahko pomeni postavljanje temeljev za rast in uspeh tima.

Bralne iniciative na delovnem mestu

  1. Na nivoju posameznika prebrana knjiga pomeni širjenje obzorja, znanja in lahko tudi višjo kompetentnost, s čimer lahko posameznik izboljšuje svoje delo. Tako ostaja tudi v stiku z novim znanjem, trendi, razvojem.
  2. Izmenjevanje informacij iz prebranih knjig med sodelavci pomeni multipliciranje znanja, saj se lahko tako širijo uporabne informacije, čeprav vsi niso prebrali istega čtiva.
  3. Ko tim skupaj prebere isto knjigo in sproži izmenjavo mnenj, vsakič ustvari platformo za boljše razumevanje informacij, prenos znanja, kreacijo novih idej ter implementacijo izboljšav – timsko delo »na isti liniji«. Ko ta proces poteka prostovoljno, zunaj dejanskih delovnih obveznosti, se tvori timska sinergija, ključna za dobro delovanje tima.
  4. Novo znanje in informacije spodbujajo ustvarjalnost, predvsem pa tvorbo kakovostnejših idej, saj vsak posameznik lahko prebrano razume drugače in gleda s povsem druge perspektive. Že samo to dejstvo je dovolj za spodbujanje branja v organizacijah, ki si želijo rasti in napredovati.
  5. Bralna kultura v timu je izjemno učinkovita tudi za povezovanje med člani tima in gradnjo zaupanja. Morda ugotovimo, da s sodelavcem delimo enak okus do mode, skladb ali filmov in že se ustvarja vez. Timsko prebiranje izbranih čtiv, spodbujanje in izmenjevanje mnenj tvori enako ali še močnejšo povezovalno izkušnjo, saj gre za namenski skupni trud. Po drugi strani pa bralne debate pomenijo varno okolje tudi za kresanje mnenj, spoznavanje načinov podajanja mnenja članov tima, navigiranje skozi nestrinjanja in s tem vajo v učinkoviti komuniciranji med člani tima.

Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije