Spodbujanje ustvarjalnosti, ki je podlaga inovativnosti, je postalo nujno, saj družbeni napredek in dolgoročen obstoj organizacij brez inovacij ni mogoč. Organizacije so zato pod vse večjim pritiskom ustvarjati, inovirati in s tem kljubovati večni entropiji. Vsaka na svoj način išče odgovore in rešitve, kako skrite, speče potenciale zaposlenih aktivirati oziroma kako preseči različne ovire ali odpore. Nekatere organizacije so se v 21. stoletju za pomoč pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti začele obračati tudi k umetnikom in umetniškim organizacijam. Primeri so namreč pokazali, da imajo umetniške intervencije v podjetjih moč vzpodbuditi ustvarjalne impulze zaposlenih. To smo preverili z lastno eksperimentalno raziskavo, ki smo jo izvedli v izbranem slovenskem podjetju.

Podjetja, ki težijo k odličnosti, spodbujajo ustvarjalno moč vseh zaposlenih. Ustvarjalnost namreč izraža vsak posameznik, vendar v obsegu in na način, ki ga dopuščajo dani pogoji1. Ustvarjalnost je sposobnost, ki ni gensko določena in jo je mogoče s primernim okoljem in izobraževanjem krepiti in spodbujati.

Kljub strinjanju številnih strokovnjakov, da je ustvarjalnost koristna in nujno potrebna za družbeni napredek in da brez inovacij dolgoročen obstoj podjetja ni možen, smo v praksi še zelo šibki2. To dokazuje globalna študija iz poslovnega sveta. Medtem ko se v raziskavi, ki jo je leta 2010 izvedel IBM, 1.500 generalnih izvršnih direktorjev strinja, da je ustvarjalnost najpomembnejši dejavnik za uspeh organizacij v prihodnosti3, globalna študija med 5.000 zaposlenimi kaže, da le 39 odstotkov anketirancev sebe vidi kot ustvarjalne, 75 odstotkov anketirancev je na delovnem mestu pod pritiskom produktivnosti in ne ustvarjalnosti, samo 25 odstotkov jih v polnosti izrablja svoj ustvarjalni potencial4.

Kako torej spodbuditi ustvarjalnost in inovativnost v organizacijah? Kako v zaposlenih spodbuditi željo po ustvarjalnosti, kako odkriti in aktivirati njihove skrite ustvarjalne potenciale?

Vsaka organizacija na svoj način išče odgovore in rešitve. V zadnjih letih organizacije iščejo pomoč tudi pri umetnikih in umetniških organizacijah. Tudi oni so pod stalnim pritiskom oziroma notranjo željo ustvariti nekaj novega, drugačnega, ustvarjalni proces jim je dobro poznan, prav tako tudi trdo delo, delo s publiko (kupci), tveganje in možnost neuspeha. Vrsta raziskav je tudi potrdila, da lahko s pomočjo umetnosti vplivamo na izboljševanje koncentracije in motivacije, spodbujamo socialne spretnosti, emocije in formiramo pozitivno samopodobo5.

Vloga umetnosti v sodobni družbi

Umetnost je bila v zahodni kulturi od nekdaj izrazita konkretna oblika konstruktivnega mišljenja, vedno je producirala nove, še nevidene, provokativne oblike, navdihovala človeško domišljijo in konstruktivno nagovarjala elite6. Vrbanec7 pravi, da je umetnost nastala in še vedno nastaja zaradi človekovih potreb, da gradi, oblikuje in ustvarja, saj je aktiven človek vedno obrnjen k napredku.

Umetnost se torej že dolgo povezuje z ustvarjalnostjo, domišljijo, inovacijami, kar pojasnjuje, zakaj se umetniške oblike uporabljajo na številnih področjih in disciplinah, kjer so nove ideje in sveže perspektive ključnega pomena, torej tudi v današnjih organizacijah.

Umetnost angažira celoten spekter človekovih senzornih, intelektualnih, emocionalnih in motivacijskih plati. Pogosto pravimo, da deluje integrativno. Umetniško ustvarjanje zato v sodobnem času pogosto predstavlja zanimiv medij za spodbujanje komunikacije, učno metodo, medij pomoči in terapije pri delu s posamezniki in skupinami, kot pomoč pri samoaktualizaciji, kot medij za refleksijo znotraj različnih skupin, kot medij za spodbujanje razvoja osebnih in socialnih veščin itd. Umetnost oziroma umetniški mediji se uporabljajo na področju psihologije, psihiatrije, specialne in socialne pedagogike, v vzgoji in izobraževanju, kot nova pedagogika pa se pojavlja tudi v poslovnem svetu.

Umetnost kot vir sodelujočega ustvarjanja

Umetniški mediji služijo kot dobro orodje za delo v skupini (npr. skupinsko slikanje, gledališka igra, skupinski ples), ker posamezniku in skupini dajejo priložnost spoznavati, da različno vidimo stvari, da veliko različnih stališč in različnega znanja prispeva k več celovitosti in ustvarjanju nečesa novega, drugačnega, presežnega.

Prek skupinskih umetniških praks posameznik raziskuje svoje ideje, spoznava sebe in tudi sočloveka. Umetniški izdelek oziroma sam ustvarjalni proces, ki vodi do končnega izdelka, lahko predstavlja spodbudo, da posameznik preverja svoja stališča in poglede, hkrati pa se lahko vživi tudi v situacije in zgodbe drugih8.

Učenje s pomočjo umetnosti

Sodobni učni pristopi temeljijo na celostno usmerjenem učenju in poučevanju ter poudarjajo pomembnost razvijanja tako leve kot desne možganske polovice ter upoštevanja telesa (vseh čutov) in čustev. Vse tri dimenzije učenja, kognitivno, socialno in čustveno, obsega izkustveno učenje. Osrednja ideja tega učenja je, da se najhitreje učimo in stvari zapomnimo, če jih delamo sami, če smo dejansko aktivni.