Spoštovanje na delovnem mestu – ključno orodje za ohranjanje zavzetosti zaposlenih in dvig blagovne znamke delodajalca
Čas branja 9 minRazmere na trgu dela, kot je pomanjkanje ustreznih sodelavcev in digitalizacija ter rast in nove potrebe po večjem številu ustreznih novih zaposlenih, sili podjetja v hitre spremembe pri pridobivanju kadrov. Hitre rešitve niso nujno tudi najbolj učinkovite. Blagovna znamka delodajalca ima ključno vlogo pri pridobivanju ustreznih sodelavcev danes oziroma zavira zaposlovanje, če je slaba.
Številna podjetja zato svojo znamko skrbno gradijo in uspešno komunicirajo tako v interno kot tudi širše okolje. Številni vzvodi, ki soustvarjajo pozitiven vtis o podjetju, ki nas kot potencialne zaposlene pritegne, je nedvomno tudi spoštovanje, ki je lahko ena izmed ključnih oblik za ohranjanje zavzetih zaposlenih in privabljanje ustreznih novih sodelavcev. To so pokazali tudi rezultati spletne raziskave, ki smo jo na začetku letošnjega leta izvedli.
Kot bomo videli v nadaljevanju, je spoštovanje lahko zelo učinkovito in cenovno prijazno orodje, ki ga velikokrat pozabimo zavestno uporabljati. Kako spoštovani se slovenski zaposleni pravzaprav počutimo, smo raziskali s spletno raziskavo, z namenom oblikovanja priporočil podjetjem in organizacijam za izboljšanje različnih dejavnikov, ki posledično vplivajo na dvig blagovne znamke z namenom pridobivanja in zadrževanja ustreznih sodelavcev.
Kadar vprašamo zaposlene po značilnostih delovnega mesta, ki jih najvišje cenijo, med najpomembnejšimi navajajo spoštovanje,4 to je celo pomembnejše kot mesečni prihodek, karierne priložnosti in prosti čas, ki ga služba dopušča. Spoštovanje prepoznajo kot najpomembnejše tudi med načini vedenja vodje.2
Vrste spoštovanja
Spoštovanje oziroma manifestacije spoštovanja v delovnem okolju so tako vpletene v družbo, skozi socializacijo in vzdrževanje odnosov, da pogosto niso predmet pogovora, kaj šele, da bi jasno določili pravila spoštovanja. Ločimo generalizirano spoštovanje, poimenovano tudi kot pripadajoče spoštovanje, ki zadovolji posameznikovo potrebo po pripadnosti.2 Kadar pa pripisana vrednost drugi osebi temelji na njenih dosežkih, vedenjih, kakovostih ali statusu in tako razlikuje med posamezniki glede na njihove talente in vrline, govorimo o določljivem spoštovanju3 oziroma zasluženem spoštovanju. Ta posamezniku daje občutek, da je cenjen zaradi svojega dela.3 Pri vzpostavljanju spoštljivega vzdušja v delovnih okoljih je pomembno ravnotežje med opisanima tipoma spoštovanja, saj lahko v nasprotnem primeru povzročimo frustracije pri zaposlenih.3
Spoštovani zaposleni so tudi bolj hvaležni in pripadni organizaciji, v kateri delajo, v primerjavi z zaposlenimi, ki se čutijo manj spoštovane, ter posledično manj pripravljeni zamenjati delovno mesto. V primerjavi s starejšimi zaposlenimi mlajše generacije višje cenijo svobodo in so pogosteje pripravljene zapustiti organizacijo, v kateri se ne počutijo dobro, imajo pa tudi višje samospoštovanje, zato je zanje ravno spoštovanje, s svojim doprinosom k občutkom lastne vrednosti, lahko ključni dejavnik pri razvoju pripadnosti organizaciji.