SPREJEMANJE ČUSTVENEGA SVETA SEBE IN SODELAVCEV
Ekonomija ima v razvoju človeštva pomembno vlogo. Človek si je vedno prizadeval izboljšati svoje materialne okoliščine, kar nam je v zadnjih dvesto letih uspelo precej bolj, kot smo si lahko zamišljali. Dejstvo je, da danes povprečni Evropejec živi veliko bolje kot kralji in graščaki pred petsto leti. Gonilo ekonomskega razvoja je zagotovo ostanek dohodka pred obdavčitvijo ali po njej, presežek prihodkov nad odhodki, pozitivni denarni tok, profit, dobiček ali kakorkoli to že imenujemo.
Profit ima v naših krajih pogosto negativno konotacijo – včasih meji na požrešnost, nekaj pa je še stare miselnosti. Moramo pa jasno zapisati, da brez profita ni napredka. Je pa zelo pomembno, kako do njega pridemo in kaj z njim naredimo.
Hvalnica našemu razumu
Ključno vlogo pri razvoju in napredku je odigral človeški razum. Naši možgani so še vedno najboljši računalnik na svetu in povrhu tega nas znanstveniki še prepričujejo, da uporabljamo le manjši del njihovih zmožnosti. Današnji zahodni svet stremi k več in več, višji gospodarski rasti, večje plače, večji dobički, višje cene delnic …, več razuma za več napredka. Tehnologija z računalniki in telefoni le še pospešuje tempo. Pa vendar je razum samo del naše narave. Od nekdaj velja, da je človek razumsko, čustveno in duhovno bitje.
Tudi v poslovnem svetu pojemo hvalnico razumu: razmišljamo in načrtujemo, dnevno spremljamo številke, ekonomski kazalci se nanašajo na denarne kategorije, primerjamo tabele ter pišemo ukrepe in zahtevamo, da jih podrejeni izvršijo. Delegiramo naloge in kontroliramo, kar nam vzame ogromno časa in energije (in denarja).