Slovenija ima eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših od 55 do 64 let v EU-28, v letu 2015 je bila stopnja delovne aktivnosti starejših 36,6 %, kar je močno pod povprečjem EU-28, ki znaša 53,3 %. Predstavljeni trendi za delodajalce pomenijo nadaljevanje iskanja rešitev ravnanja z ljudmi pri delu oziroma specifično nadaljnji razvoj managementa starosti pri nas.

Današnji čas je obdobje, ki ga zaznamujejo velike družbene spremembe, ki so posledica razvoja gospodarskih, političnih in prebivalstvenih dejavnikov. Zaradi dolgoletnega trenda zniževanja rodnosti in daljšanja življenjske dobe, kar še posebej velja za razviti svet, med katerega spada Slovenija, se srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva in s povezanimi izzivi ter priložnostmi. S problematiko staranja prebivalstva se v novem tisočletju intenzivno ukvarjajo in jo proučujejo Združeni narodi, OECD in Evropska unija. Povečanje deleža starejšega prebivalstva povzroča družbene spremembe in je vzrok za nove izzive, ki potrebujejo kompleksne in inovativne rešitve. Govorimo o spremembah na področju socialnega varstva, stanovanj in aktualni politiki zaposlovanja. Proces staranja prebivalstva močno vpliva tudi na odnose in solidarnost v družbi10. Namen prispevka je opozoriti na aktualen problem staranja slovenske populacije, osvetliti posledice staranja prebivalstva in prikazati nekatere možne ukrepe za učinkovito obvladovanje problematike staranja, kjer imajo pomembno vlogo delodajalci, predvsem pri zagotavljanju večje vključenosti starejših zaposlenih. Cilj prispevka je spodbuditi delodajalce k bolj proaktivnemu delovanju na področju managementa starosti, saj lahko s tem pridobijo na ugledu, obdržijo in hkrati vzgajajo odličen kader, ki bo organizaciji pomagal pri njenem nadaljnjem razvoju. V prispevku bomo uporabili metodo analize oziroma splošnega spoznavanja področja staranja prebivalstva, pri čemer bomo z metodo sinteze povzeli glavne ugotovitve, z metodo komparacije pa stanje v Sloveniji primerjali z Evropsko unijo.

Demografski trendi

V zadnjih 50 letih se je v Sloveniji pričakovana živ­ljenjska doba podaljšala za dobrih 11 let, za moške na več kot 77 let in za ženske na več kot 83 let. V prihodnjih 50 letih lahko pričakujemo, da se bo življenjska doba pri obeh spolih podaljšala vsaj za dodatnih 6 let pri moških in pri ženskah. V sliki 1 prikazujeva trend podaljševanja pričakovane živ­ljenjske dobe pri moških in pri ženskah v Sloveniji za obdobje od leta 2015 do leta 2060.

Slika 1: Pričakovana življenjska doba pri moških in ženskah v Sloveniji za obdobje od leta 2015 do leta 2060, Vir: (European Population Projections, 2013)

Hkrati je opazen upad pri številu novorojenih otrok, ki jih je danes približno 10.000 manj na leto. V prihodnosti nas bo vse manj in kot družba bomo starejši. Trenutno demografsko stanje in pričakovane spremembe v starostni strukturi populacije bodo pomembno vplivali na načrtovanje prihodnjih ukrepov na trgu dela. V prihodnjih desetletjih se bodo zgodile minimalne spremembe v številu prebivalstvu in velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva . Manj rojstev na eni strani in daljša življenjska doba na drugi se odrazijo v čedalje večjem deležu starejšega prebivalstva. Grafično prikazujeva spremembe, ki se bodo zgodile v starostni strukturi prebivalstva v Slovenije v sliki 2, kjer leva stran predstavlja izhodiščno leto 2017, desna stran pa je struktura prebivalstva v letu 2060:

Slika 2: Starostna struktura prebivalstva v Sloveniji v letu 2017 in v letu 2060, Vir: (European Population Projections, 2013)

Podrobno je treba omeniti starostno skupino starejših nad 64 let, ki danes predstavljajo več kot šestino prebivalstva Slovenije (18,4 %), v prihodnjih štirih desetletjih pa bo njihov delež narasel na skoraj tretjino vsega prebivalstva (29,5 %) in skupino delovno aktivnih (od 20 do 64 let), kjer se predvideva, da bo v obdobju od leta 2016 do leta 2026 vsako leto v povprečju 10 tisoč ljudi manj, do leta 2060 pa naj bi jih bilo v primerjavi z letom 2013 skoraj 280 tisoč manj. V letu 2012 je bilo delovno sposobnih približno slabi dve tretjini vseh prebivalcev, delež le-teh pa naj bi se do leta 2060 zmanjšal na okrog polovico vseh prebivalcev7. Podobna gibanja lahko zasledimo na nivoju EU-28 skupnosti in jih prikazujeva v sliki 3.