Staranje prebivalstva zahteva spremembe na vseh ravneh
Čas branja 4 minVlada RS je julija letos sprejela Strategijo dolgožive družbe, ki prinaša usmeritve za oblikovanje ukrepov in mehanizmov za doseganje ciljev strategije dolgožive družbe oziroma odzivanje na demografske spremembe. Vizija strategije dolgožive družbe je oblikovanje družbe in sistemov, ki bodo v spremenjenih demografskih razmerah vsem zagotavljali blaginjo in kakovostno življenje. Poudarjeni so medgeneracijsko sodelovanje in udejstvovanje vseh generacij v družbi ter zavedanje pomena kakovostnega staranja.
Strateški cilji za uresničitev vizije, ki izhajajo iz stanja in sprememb v demografski strukturi prebivalstva, pa so naslednji: (i) blaginja vseh generacij ter dostojno in varno bivanje v domačem okolju z upoštevanjem visoke ravni človekovih pravic, (ii) vključenost vseh generacij v ekonomsko, družbeno, socialno in kulturno življenje v skladu z njihovimi željami in potrebami ter medgeneracijsko sožitje, (iii) ohranjanje in izboljšanje telesnega in duševnega zdravja ljudi vseh starosti. Strategija podaja usmeritve za pripravo ukrepov na naslednjih štirih področjih:
- Trg dela in izobraževanje (prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile);
- Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij (sistemi socialne zaščite, dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrb za zdravje, zmanjševanje neenakosti v zdravju);
- Vključenost v družbo (medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, uporaba IKT za komunikacijo, preprečevanje diskriminacije in nasilja v družbi, politično udejstvovanje) in
- Oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenju (prilagoditve v gospodarstvu, bivalnih razmer in prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev).
Staranje prebivalstva vpliva na trg dela predvsem preko zmanjševanja prebivalstva v starostni skupini 20–64 let, ki predstavlja glavni potencial za ponudbo delovne sile. Število starejših od 55 let, ki so delovno aktivni, se povečuje in se je že skoraj izenačilo s številom mlajših od 30 let, ki so delovno aktivni. V letu 2016 je znašal delež delovno aktivnih starejših od 55 let 13,1 % in se je v primerjavi z letom 2005 več kot podvojil. Kljub temu ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v EU, kar predstavlja »rezervo« za večjo ponudbo delovne sile in večjo zaposlenost.
Spremenjena starostna struktura prebivalstva in posledično zmanjšanje ponudbe delovne sile bi ob sedanjih ureditvah in obnašanju posameznikov sčasoma lahko zmanjšala možnosti za gospodarsko rast, zato so potrebne prilagoditve na trgu dela in področju izobraževanja, ki bodo zagotovile daljše ostajanje v delovni aktivnosti in učinkovito izkoriščanje sposobnosti vseh generacij. Za soočanje s temi izzivi strategija dolgožive družbe podaja usmeritve za:
- Zagotavljanje zadostne delovne sile, kjer se opozarja tako na potrebno aktivacijo mladih in starejših, podaljšanje trajanja delovne aktivnosti s hitrejšim vstopom in daljšim ostajanjem, zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela, oblikovanje migracijske politike, vzpostavljanje pogojev za vračanje izseljenih državljanov in za zmanjševanje odseljevanja mladih.
- Prilagoditev delovnih mest in delovnega časa, kjer se izpostavlja tako oblikovanje ustreznih pogojev dela, prilagajanje delovnih mest in procesov starejši delovni sili, prilagajanje delovnih mest in procesov zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije in omogočanje prilagodljivega delovnega časa in prostora zaposlenim, ki skrbijo za sorodnike ali sosede (zaposleni neformalni oskrbovalci).
- Medgeneracijski prenos znanja in spodbujanje ustvarjalnosti na delovnem mestu, kjer se izpostavlja promoviranje in podpiranje pozitivnega mnenja o staranju, starejših in njihovem prispevku k družbi tudi z delovno aktivnostjo; preprečevanje starostne diskriminacije na delovnem mestu, spodbujanje prenosa znanja med generacijami (npr. mentorske sheme, ustvarjalni laboratoriji) in pomen razvoja upravljanja z različnimi starostnimi skupinami (t. i. age managment).
- Dostop do izobraževanja in usposabljanja – kjer se zaradi hitrega in velikega zmanjšanja vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje po 40. letu starosti kljub tehnološkemu napredku izpostavlja predvsem: (i) vzpostavitev sistemskih možnosti za stalno izobraževanje in usposabljanje na delovnem mestu ter možnosti za izobraževanje za spremembo delovne kariere, (ii) prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam po stalnem izobraževanju in usposabljanju in (iii) krepitev vseživljenjskega učenja posameznikov v družbi in podjetjih.
- Nove možnosti za razvoj delovnih mest – ker v Sloveniji zaostajamo po deležu zaposlenih v dejavnosti socialnega varstva in zdravstva, kar je pretežno povezano z zaostajanjem v razvoju dolgotrajne oskrbe v skupnostnih oblikah SDD, izpostavlja tudi potrebo po podpori razvoju teh storitev.
Na osnovi usmeritev v strategiji bodo pristojna ministrstva pripravila akcijske načrte z ukrepi in mehanizmi za njeno uresničevanje. Staranje prebivalstva zahteva spremembe na vseh ravneh in v številnih politikah.
Novim razmeram pa se moramo prilagoditi prav vsi kot posamezniki (skrb za zdravje, večja participacija v družbenem življenju, daljša delovna aktivnost) kot tudi v organizacijah in podjetjih, v katerih delujemo.
Novim razmeram pa se moramo prilagoditi prav vsi kot posamezniki (skrb za zdravje, večja participacija v družbenem življenju, daljša delovna aktivnost) kot tudi v organizacijah in podjetjih, v katerih delujemo.
