STARANJE PREBIVALSTVA: IZZIV IN PRILOŽNOST ZA SLOVENSKO GOSPODARSTVO

Prof. dr. Vlado Dimovski, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Simon Colnar, mag. posl. ved, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Slovenija ima eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših od 55 do 64 let v EU-28, v letu 2015 je bila stopnja delovne aktivnosti starejših 36,6 %, kar je močno pod povprečjem EU-28, ki znaša 53,3 %. Predstavljeni trendi za delodajalce pomenijo nadaljevanje iskanja rešitev ravnanja z ljudmi pri delu oziroma specifično nadaljnji razvoj managementa starosti pri nas.

Vir: Unsplash

Današnji čas je obdobje, ki ga zaznamujejo velike družbene spremembe, ki so posledica razvoja gospodarskih, političnih in prebivalstvenih dejavnikov. Zaradi dolgoletnega trenda zniževanja rodnosti in daljšanja življenjske dobe, kar še posebej velja za razviti svet, med katerega spada Slovenija, se srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva in s povezanimi izzivi ter priložnostmi. S problematiko staranja prebivalstva se v novem tisočletju intenzivno ukvarjajo in jo proučujejo Združeni narodi, OECD in Evropska unija. Povečanje deleža starejšega prebivalstva povzroča družbene spremembe in je vzrok za nove izzive, ki potrebujejo kompleksne in inovativne rešitve. Govorimo o spremembah na področju socialnega varstva, stanovanj in aktualni politiki zaposlovanja. Proces staranja prebivalstva močno vpliva tudi na odnose in solidarnost v družbi10. Namen prispevka je opozoriti na aktualen problem staranja slovenske populacije, osvetliti posledice staranja prebivalstva in  prikazati nekatere možne ukrepe za učinkovito obvladovanje problematike staranja, kjer imajo pomembno vlogo delodajalci, predvsem pri zagotavljanju večje vključenosti starejših zaposlenih. Cilj prispevka je spodbuditi delodajalce k bolj proaktivnemu delovanju na področju managementa starosti, saj lahko s tem pridobijo na ugledu, obdržijo in hkrati vzgajajo odličen kader, ki bo organizaciji pomagal pri njenem nadaljnjem razvoju. V prispevku bomo uporabili metodo analize oziroma splošnega spoznavanja področja staranja prebivalstva, pri čemer bomo z metodo sinteze povzeli glavne ugotovitve, z metodo komparacije pa stanje v Sloveniji primerjali z Evropsko unijo.