Starejši zaposleni o svojih močnih in šibkih lastnostih
Čas branja 14 minStaranje prebivalstva (slika 1) in podaljševanje delovne dobe v Sloveniji je ena izmed največjih težav, s katero se trenutno sooča naše gospodarstvo. Odraža se v dejstvu, da se iz leta v leto povečuje število zaposlenih, starejših od 55 let18. Leta 2015 so tako starejši zaposleni predstavljali približno desetino (12 %) vseh zaposlenih pri nas20, na trgu dela pa pokrivajo vse večji delež delovne sile26. Kljub temu se pogosto soočajo z diskriminacijo na delovnem mestu in predstavljajo eno izmed ranljivih skupin na trgu dela.
Zaradi svoje ranljivosti na trgu dela nudi slovenska zakonodaja starejšim zaposlenim posebno varstvo. Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje starejše zaposlene kot osebe, starejše od 55 let28. Starejši zaposleni so tako pravno zaščiteni in deležni določenih privilegijev (npr. dodatek na delovno dobo, strožji pogoji glede nadur, izmenskega in nočnega dela, odpravnina ob upokojitvi, višji stroški odpravnine, strožji pogoji pri odpovedi pogodbe), zaradi česar delodajalci raje zaposlijo mlajše delavce.
Slika 1: Starostni piramidi slovenskega prebivalstva za leti 1972 (levo) in 2016 (desno)Vir: »Prebivalstvena piramida, Slovenija, 1971–1980«, Statistični urad Republike Slovenije, (b. d.), http://www.stat.si/PopPiramida/Piramida2.asp. Avtorske pravice (b. d.): SURS. Uporaba z dovoljenjem21
Kaj menijo delodajalci?
Podjetja so redko pripravljena zaposliti delavca, ki je starejši od 55 let, saj delodajalci menijo, da je starejši zaposleni premalo fleksibilen in mobilen, da se težje prilagaja novim oblikam organizacije dela in ima premalo ustreznih kvalifikacij17. Stereotipi v povezavi s starejšimi posamezniki se nanašajo predvsem na njihovo spoznavno in psihosocialno delovanje30. Tako mlajši zaposleni starejše pogosto vidijo kot bolj toge – nesposobne učenja in prilagajanja na spremembe. Starejši zaposleni naj bi bili tudi manj prožni, težje naj bi se spopadali s psihofizičnimi napori, slabše govorili tuje jezike in počasneje ter slabše izvajali delovne naloge1, 10, 11, 14, 25.
Prednosti zaposlovanja starejših zaposlenih
Starejši zaposleni so bolj zvesti podjetju, imajo več delovnih izkušenj, več poklicnega znanja in odgovornosti, so bolj zanesljivi in imajo bolje razvite mentorske sposobnosti kot mlajši zaposleni17. O podobnih prednostih starejših zaposlenih na delovnem mestu poroča več raziskav2, 3, 4, 5, 8, 9, 13, 15, 22, 23, 24, in sicer: večja pripadnost in lojalnost do delodajalca, možnost mentorstva mlajšim kolegom, odgovornost, zanesljivost, manj poškodb pri delu, visoka predanost delovnim nalogam in dobre delovne navade ter poznavanje sistema dela.
Kako pa svoj položaj vidijo starejši zaposleni?
V naši raziskavi smo se osredotočile na to, kaj starejši zaposleni pojmujejo kot močne in šibke lastnosti svoje starostne skupine na delovnem mestu. Kot metodo raziskovanja smo uporabile polstrukturirani intervju. Udeleženci (N = 10) so bili stari med 55 in 60 let (M = 57,4 in SD = 2,1) in v povprečju so imeli 36,8 leta delovne dobe (SD = 1,6). V vzorec so bili vključeni 4 udeleženci z višjo oziroma visoko izobrazbo in 6 udeležencev z nizko izobrazbo.
Šibke lastnosti
Stereotipi v povezavi s starejšimi posamezniki se nanašajo predvsem na njihovo spoznavno in psihosocialno delovanje.
Starejši zaposleni kot svoje šibkosti navajajo slabše znanje o uporabi tehnologije, slabše sprejemanje novosti in počasnejše opravljanje dela oziroma nižjo produktivnost. Izpostavljene šibkosti temeljijo na primerjavi z mlajšimi zaposlenimi, kar pomeni, da starejši drugače zadovoljivo uporabljajo tehnologijo in cenijo majhne spremembe na delovnem mestu.
Uporaba tehnologije
Izmed desetih udeležencev jih je devet poročalo o tem, da tehnologije ne znajo uporabljati tako dobro, kot njihovi mlajši sodelavci.
»Ko se kaj zatakne ali pa je treba več delati z računalnikom – npr. nalagati programe, prenašati podatke iz enega programa v drugega, pa potrebujemo računalnikarja.« (ženska, 55 let)
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi avtorji1, 11. Starejši zaposleni so pri delu s tehnologijo bolj okorni in počasni. Tudi mlajši zaposleni izpostavljajo, da imajo starejši zaposleni na področju tehnologije manj znanja kot oni. Pri tem je treba poudariti, da tudi naši udeleženci poročajo o tem, da so na področju tehnologije manj usposobljeni kot mlajši sodelavci, a jo še vedno znajo uporabljati v tolikšni meri, kot jo njihovo delovno mesto zahteva.
»Zelo dobro znam uporabljati programe, ki jih vsakodnevno uporabljam v službi.« (ženska, 60 let)
Lahko bi torej zaključili, da so starejši pri uporabi tehnologije šibkejši kot mlajši zaposleni, saj se z njo v svoji mladosti in v času šolanja niso srečali. Še vedno pa so sposobni pridobivati nova znanja na tem področju, saj znajo tehnologijo dovolj spretno uporabljati za opravljanje svojega dela.
Sprejemanje novosti
T. Pajnkihar je v svoji raziskavi ugotovila, da starejši zaposleni težje sprejemajo novosti na delovnem mestu17. To so potrdili tudi naši udeleženci, saj jih je sedem poročalo o tem, da novosti na delovnem mestu ne marajo ali pa jih težje sprejmejo, saj niso več tako prilagodljivi, kot so bili včasih. Pri tem pa poudarjajo, da imajo težave predvsem z večjimi novostmi, manjše pa jim popestrijo njihove dneve.
»Jaz osebno prevelikih novosti ne maram. Prihodnje leto grem v pokoj in nimam energije za učenje novih stvari. Ravno ko jih bom osvojila, bom šla. Manjše pa mi ustrezajo.« (ženska, 59 let)
Lahko bi torej zaključili, da so novosti pomemben del vsakdanjika starejšega zaposlenega, saj mu ga popestrijo, a so zaželene le, dokler so majhne. Večje spremembe pa jim predstavljajo težave, saj za njih nimajo motivacije ali znanja.
Počasnejše opravljanje dela oziroma nižja produktivnost
Šest od desetih udeležencev je poročalo o tem, da se spopadajo z nižjo produktivnostjo, ki je nadrejeni običajno ne odobravajo.
»Moj nadrejeni želi, da bi bile stvari narejene že včeraj. Ves čas mi nalaga ogromno dela in ne razume, da ne morem opraviti vsega pravočasno. Želim si, da bi razumel, da ne morem delati tako hitro kot mlajši sodelavci.« (ženska, 59 let)
