Starševstvo na delovnem mestu
Čas branja 8 minRazdvojenost med vlogo starša in vlogo delavca ne bo nikoli zares izginila. Spopadamo se s slabo vestjo in skrbmi, kadar nas ni ob otroku zaradi službenih obveznosti in skrbmi, ko nismo vsega postorili v službi. A s prilagajanjem podjetij vsem življenjskim vlogam, je ta razdvojenost lahko potisnjena v ozadje.
V tujini, predvsem v ZDA, že dobro poznajo izraz starševstvo na delovnem mestu. V Sloveniji podjetja še iščejo odgovore na te izzive. Nekatere prakse, tako na državni ravni, kot na ravni podjetij samih, pa že gredo v to smer.
Porodniški oziroma starševski dopusti predstavljajo najdaljšo načrtovano odsotnost zaposlenega z delovnega mesta. V Sloveniji so med daljšimi, saj trajajo 12 mesecev ali več, dopust pa si starša lahko razdelita.
Kadar gre za osebo, ki v podjetju zaseda ključni položaj, še zlasti, če je podjetje manjše in v obdobju hitrega vzpona, bo to pomenilo upočasnitev rasti in razvoja. Ravno takšna situacija je v enem od ameriških podjetij vodila v ponudbo novopečeno mamo, da se na delovno mesto vrne predčasno, a le, če lahko v službo pripelje tudi otroka. Podjetje ji je ugodilo, saj je to pomenilo najmanjše spremembe za organizacijo in finančni položaj. To pa je sprožilo val želja drugih staršev, saj so tudi oni želeli ob delovnih nalogah poskrbeti še za svoje otroke. Tako se je spontano začel program starševstva na delovnem mestu. Medijsko poročanje o tem je kasneje pritegnilo strokovnjake in raziskovalce, ki so v podjetju, kjer je bila zaposlena omenjena oseba, opravili raziskavo. Ugotovili so, da so zaposleni s programom in možnostjo zelo zadovoljni, hkrati pa je to imelo zanemarljiv, negativen učinek na delovno okolje in zaposlene (če ta sploh obstaja).1
Največja korist je zniževanje stroškov nadomeščanja zaposlenih in njihovo zadržanje na delovnem mestu.
Zaradi spremenjenih zakonitosti življenjskega sloga, večje delitev vlog med moške in ženske, glede finančne oskrbe družine in gospodinjskih opravil, je pričakovati, da bo starševstvo na delovnem mestu naslednji nujen korak v moderni družbi2.
Skrb za otroke, vidik staršev
Ko pride čas, da se ženska, vse pogosteje pa tudi moški, po starševskem dopustu vrne v službo, jo čakata dve težki nalogi. Prva je iskanje primernega varstva za svojega otroka, druga pa vračanje v tirnice delovnega procesa, ki se hitro spreminja.3 V Sloveniji vsaj na prvo skrb odgovorijo vrtci in druge vzgojno-izobraževalne institucije. Pogosto pa se starši srečujejo s pomanjkanjem prostih mest in posledično dolgimi čakalnimi seznami, v Ljubljani na primer trenutno na vrtec čaka 416 otrok. Prav tako je varstvo otroka povezano s stroški4. V raziskavi, opravljeni leta 2014, se je 86 odstotkov staršev navduševalo nad možnostjo, da bi za otroke izbrali vrtec, ki bi ga ustanovilo podjetje, kjer so zaposleni. V Sloveniji so to v praksi preizkusila tri podjetja, zdaj delujeta le še dva. Eden, ki sicer sodi v javno mrežo vrtcev. Drugi pa je del podjetja Gen-I. Sicer pa starševstvo na delovnem mestu pri nas bolj živi v oblikah, kot so dnevi odprtih vrat, novoletna obdarovanja otrok in prilagojeni urniki.5
