Ste delodajalec po meri mladih?
Čas branja 11 minKaj za delodajalce pomeni upad mladih generacij in kakšen je pogled na prihodnost trga dela?Kakšna dela danes iščejo mladi in kaj želijo odnesti od študentskega dela? S čim lahko prepričate mlade, da bodo želeli delati za vas?
Generacije mladih so manjše in danes izbirajo mladi, ne več delodajalci. Članek povzema nekatere raziskave o današnjih generacijah mladih in o tem, kaj pričakujejo mladi od delodajalcev pri študentskem delu in pri prvih zaposlitvah.
Delodajalci se danes soočajo z velikimi težavami pri pridobivanju primernih kandidatov za delo v večini segmentov trga dela. Kljub velikim negotovostim, kot so npr. vojna v Ukrajini, draginja, inflacija, prihod umetne inteligence in Chat GPT-jev vpliv na delovna mesta (tako na izgubo obstoječih delovnih mest kot kreiranje novih), so podatki na trgu dela še vedno v prid iskalcem zaposlitve.
Število delovno aktivnih je rekordno visoko. Po registriranih podatkih je v Sloveniji 935.434, po anketnih podatkih 996.000 delovno aktivnih prebivalcev (SURS, 2023). Hkrati je število brezposelnih rekordno nizko.
Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je bilo v juliju 2023 registriranih 47.287 brezposelnih oseb, stopnja registrirane brezposelnosti je za predhodni mesec znašala 4,7 % (ZRSZ, 2023). Stopnja anketne brezposelnosti pa je v drugem četrtletju 2023 znašala le še 3,6 % (SURS, 2023a).
Zakaj je prihodnost delodajalcev črna?
Pregled prostih del na straneh Zavoda za zaposlovanje, zaposlitvenih portalov ter začasnih in občasnih del na spletnih straneh študentskih servisov nam pokaže, da je število prostih mest še vedno visoko. Delodajalci težko zapolnijo prosta dela s kandidati.
Prihodnost za slovenske delodajalce in družbo pa je še nekoliko bolj črna, saj nam organizacija OECD do leta 2060 napoveduje največji upad delovno sposobnega prebivalstva med 20 in 64 letom v Evropski uniji. Delovno sposobnih bo za kar 27 odstotnih točk manj. Za primerjavo, v EU jih bo v povprečju manj za desetino (OECD, 2022).
Demografske projekcije nakazujejo, da bodo generacije mladih dolgoročno vse manjše. Podobno bo ponudba delovne sile – populacija med 20 in 64 letom – po podatkih Eurostata vedno manjša.
Podatki kažejo, da so generacije, ki se upokojujejo, večje od generacij, ki vstopajo na trg dela. Demografske projekcije nakazujejo, da bodo generacije mladih dolgoročno vse manjše. Podobno bo ponudba delovne sile – populacija med 20 in 64 letom – po podatkih Eurostata vedno manjša, na drugi strani pa se bo povečevalo število starejših.
Generacije mladih so manjše zaradi demografije. Raziskava Mladina 2020 prikazuje, da se je število mladih med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti med letoma 1991 in 2020 zmanjšalo kar za 31,1 % (Lahe idr., 2020, str. 55).
Podatki SURS (2021) kažejo, da je bilo leta 1991 v Sloveniji 429.800 mladih, starih od petnajst do devetindvajset let. To je predstavljalo 22,5 % celotne populacije. Leta 2021 pa je bilo mladih 310.600 oziroma le še 14,7 % celotne populacije v Sloveniji.
Populacija dijakov in študentov upada in bo dolgoročno vedno manjša. V šolskem letu 2021/2022 je v primerjavi s šolskim letom 2007/2008 za 25 % manj dijakov in študentov, število študentov pa je med temi leti upadlo z okrog 120.000 na okrog 80.000. Torej za tretjino. Upad pri dijakih je bil sicer nekoliko manjši, za petino (podatki SURS).
Večina študentskega dela – kar okrog 70 % – je opravljenega med počitnicami, saj imajo med šolskim letom dijaki in študenti šolske oz. študijske obveznosti.
Hkrati so generacije dijakov in študentov, ki lahko opravljajo študentsko delo, poleg demografije manjše tudi zaradi drugih razlogov:
- predvsem na račun ureditve šolske in visokošolske zakonodaje na področju študentskih statusov, ki so sedaj bolj omejeni in urejeni (ni več t.i. “fiktivnih” študentov, pavzerji nimajo statusa, itd.),
- uvedbe enotnih evidenc vpisa v (visoko)šolske programe (eVŠ in CEUVIZ)
- ter več (obveznih) prisotnosti in obveznosti v šolah in na fakultetah (tudi zaradi bolonjskega študija).
Bodo mladi želeli delati pri vas?
Ko govorimo o današnjih generacijah mladih, gre praviloma za tri generacije:
- Generacijo ALFA, ki še ni vstopila na trg dela.
- Generacijo Z, ki predstavlja današnje dijake in študente. Ti na trg dela začasno in občasno vstopajo skozi instrument študentskega dela ter različnih šolskih ali študijskih praks, pripravništev in vajeništva.
- Generacijo Y ali MILENIJCE, ki so na našem trgu dela in v delodajalskih organizacijah prisotni kot mladi zaposleni.
Že pri izbiri študentskega dela se pri mladih opaža, da se zanimajo za vedno bolj strokovna dela, povezana s šolo oz. smerjo študija. Hkrati iščejo dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence in kasneje vodijo do redne zaposlitve ter so pomembna za njihov karierni razvoj.