Stereotipi naši vsakdanji
Čas branja 8 minPri učenju tujega jezika se precej zgodaj srečamo s pridevniki. Navadno so ponazorjeni z ličnimi ilustracijami ali fotografijami. Največkrat gre za upodobitev nasprotij, ki se med seboj izključujejo; npr. bogat – reven, lep – grd, mlad – star.
Kolektivnim predstavam, mentalnim slikam sveta okrog nas, lastnostim, ki jih pripisujemo drugim in se jih ne zavedamo ter upravljajo naše vedenje, razmišljanje in odločanje, pravimo stereotipi1. Njihova funkcija je umeščanje v kategorije, drugače povedano predalčkanje, in služijo hitremu navigiranju v kopici informacij, s katerimi smo vsak dan zasuti.
Stereotipi o staranju in starejših ne vplivajo le na to, kako drugi vidijo starejše odrasle, temveč tudi, kako starejši odrasli vidijo sebe in druge starejše. Starejših ne dojemajo kot posameznike, temveč kot homogeno skupino. Žal so tudi raziskave pokazale, da imajo stereotipi o starejših prednost pred dejanskimi izkušnjami z njimi2. To vpliva na njihovo duševno, telesno, socialno in čustveno počutje ter na kakovost njihovega življenja. Analiza raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO 2016) »Svetovne vrednote«3 je pokazala, da je odklonilen odnos do starejših ljudi razširjen. V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 83.000 ljudi iz 57 držav, je 60 % vprašanih izrazilo pomanjkanje spoštovanja do starejših.4 Starejše dojemajo kot depresivne, nesposobne, pozabljive, odvisne od drugih5 itd.
Izraz za tovrstno stereotipiziranje je ageizem; termin je leta 1968 skoval Robert Neil Butler, ustanovitelj ameriškega Nacionalnega inštituta o staranju. Ageizem v slovenščini včasih starizem ali tudi staromrzništvo »je odpor do starih ljudi in njihovo osebno ali družbeno podcenjevanje, preziranje, zapostavljanje (diskriminiranje), marginaliziranje (izrivanje na družbeni rob) …, je tudi osebni odpor do staranja in starosti ter do vsega, kar je z njima povezano«6. Na ravni posameznika se to kaže tako, da nekdo drug meni, da je posameznik zaradi svojih let za nekaj prestar; npr. za obleko, delo, zvezo, hobi itd.
