Prakse

Vodenje kot ena ključnih kompetenc sodobnega časa 

Čas branja 7 min

Vodenje je dandanes ena izmed ključnih kompetenc za uspešno delovanje podjetij. Čeprav je to bolj kot ne, splošno dejstvo pa to vedno znova potrdijo tudi analize in raziskave. V preteklem letu in pol smo v okviru Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v gospodarstvu (KOR), ki je bil sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, opravili podrobno analizo in strukturirano delali na razvoju ključnih kompetenc, z velikim poudarkom tudi na razvoju mehkih, predvsem pa vodstvenih veščin. V tem obdobju se je oblikovalo tudi kar nekaj primerov dobrih praks, ki se kažejo tudi z rezultati v praksi.

Orodjarstvo je ena od ključnih strateških panog slovenskega gospodarstva. V Sloveniji ima orodjarstvo dolgo tradicijo, slovenske orodjarne pa še dandanes v Evropi in svetu sodijo med najboljše, saj izdelujejo orodja za mnoge globalne proizvajalce. Panoga se tehnološko zelo hitro razvija, sledi najnovejšim smernicam Industrije 4.0. Delo se je od »umazanega« razvilo v visoko tehnološko in strokovno. Kljub temu je poglobljena analiza, ki smo jo izvedli pri Kompetenci d. o. o., ki je tudi kadrovski partner projekta, pokazala, da je kadrovska problematika najbolj pereča. Problematika pomanjkanja ustreznega kadra in dolge uvajalne dobe vsekakor otežujejo hiter razvoj panoge.

KOR – projekt, ki je spletel nove vezi in pomagal pri razvoju ključnih kompetenc

V preteklem letu in pol smo v okviru Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v gospodarstvu (KOR), ki je bil sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada, opravili podrobno analizo stanja v orodjarstvu, vezanega predvsem na kompetence. V kompetenčnem centru je sodelovalo 16 panožnih podjetij pod okriljem Razvojnega centra orodjarstva TECOS in s pomočjo kadrovskega partnerja. Izkazalo se je, da podjetja zelo veliko vlagajo v tehnične kompetence in sledijo hitremu napredku in razvoju panoge. Največ izzivov pa se je pokazalo prav na področju mehkih veščin. Ena od ključnih priložnosti za razvoj, so se pokazale tudi vodstvene kompetence. Kot najbolj pereča, je bila izpostavljena komunikacija in pretok komunikacij med vodstvom in zaposlenimi (85 %) in komunikacija med vodstvom samim (54 %). Podjetja so na podlagi podrobne analize pripravila tudi poglobljene načrte razvoja posameznih kompetenc. Do zdaj analiziranih podatkih so največ sredstev namenila za tehnična usposabljanja (56 %), sledijo mehke veščine (35 %) in nato še ostala znanja, kot na primer tuji jeziki (9 %). Med mehkimi veščinami je bil velik poudarek tudi na razvoju vodstvenih veščin (32 %).

Vodenje v orodjarstvu

Podobno kot v ostalih tehničnih strokah, ki od podjetij zahtevajo hiter in neprestan razvoj tehnologije, je vlaganje v tehnologijo in z njo povezanimi kompetencami za ta podjetja, ključno. Težava, ki jo osebno pogosto zaznavam, je predvsem ta, da se pri napredovanju ne najdejo najustreznejši ljudje za vodenje. Najboljši strokovnjaki napredujejo na vodstvene položaje. Pri tem pa pozabljamo na osebnostne lastnosti in motivacijo. Če je oseba odličen strokovnjak, to ne pomeni, da bo tudi odličen vodja. Prevečkrat se zgodi, da so to ljudje, ki jih motivira to, da delajo v razvoju, so odločni strokovnjaki na svojem področju. Ko prevzamejo mesto vodje, imajo pogosto težavo, ker so preveč vpeti v operativno delo in se z vodenjem ukvarjajo premalo, nekateri pa se sploh ne. Mehki del vodenja, spremljanje podrejenih, delegiranje so pogosto odvečni člen, za katerega vedno zmanjka časa. To ni stresno zgolj za osebo, ki vodi in za to delovno mesto ni najbolj primerna, ampak tudi za podrejene. Lahko imajo občutek, da so prepuščeni sami sebi. Če vodja ne delegira in ne zaupa, potem pogosto menijo, da niso dovolj dobri ali usposobljeni.


Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije