Kako rešiti izziv povezanosti in osebnega stika, ko sedimo vsak v svoji domači pisarni? Kako ohranjati skupno identiteto tima? Kako obdržati živo kulturo z vrednotami organizacije na čelu, ko pa smo v »novi realnosti« izgubili večino klasičnih komunikacijskih kanalov? Brez zavestne spremembe in koordiniranega med-timskega pristopa zelo težko.

Eno najosnovnejših srečanj, ko se zaposleni družijo neformalno, je odmor za kavo. Politika takšnih odmorov v centru za pomoč uporabnikom v Bank of America je bila usmerjena v učinkovitost. Vsak zaposleni je moral hoditi na kavo sam. S tem so zagotovili čim večje število aktivnih ljudi na telefonih in tako teoretično držali večjo količino klicev. Ko pa so preučili, kaj bi lahko bil razlog za veliko razliko v učinkovitosti med posameznimi timi – merili so povprečno trajanje klica – so ugotovili, da so najuspešnejši tisti z največ družabnimi interakcijami med operaterji. Najuspešnejši tim je največ časa počel ravno to, česar vodstvo ni želelo – pogovarjali so se med seboj. Priporočilo laboratorija za človeško dinamiko na MIT pod vodstvom Alexa Pentlanda je bilo, naj uvedejo skupni odmor za kavo. Ta je povečal naključne stike in dolžino klepeta med posamezniki v različnih timih. Kmalu so zaznali v povprečju 8-% povečanje učinkovitosti, pri nekaterih timih celo do 20-%. Ne da bi naredili kar koli drugega.1 V banki so to politiko uvedli v vseh klicnih centrih in povečali produktivnost, za katero so ocenili, da je pomenila 15 milijonov dolarjev rasti dobička in težko merljivo povečanje zadovoljstva.