Naroči se
 person
Naroči se
HRM

Trajnostni razvoj in strateške komunikacije

Čas branja 9 min

Trajnostni razvoj postaja eden osrednjih poslanstev in ciljev delovanja podjetij in organizacij, saj je zavedanje o odnosu in odgovornosti do posameznikov, okolja in družbe večje kot kdaj koli prej. Enako velja za pričakovanja in odzive okolja na trajnostno naravnana dejanja, še bolj pa na napake. Stična točka obeh strani je trajnostno poročanje, ki mora biti ali postati del strateških komunikacij na ravni celotne organizacije. Namen tega članka je zato osvetliti pomen komuniciranja v povezavi s trajnostnim poročanjem.  

Naslov članka se je ponudil kar sam, ko sem pred kratkim ponovno poslušala zanimiv pogovor z g. Keithom Weedom, enim najprepoznavnejše osebnosti v svetu marketinga in komunikacij, trenutno še v vlogi glavnega direktorja marketinških komunikacij v mednarodni korporaciji Unilever, ki je za svoje kampanje prejela številne ugledne nagrade.[i] Kot je g. Weed povedal v zanimivem intervjuju ob boku letošnjega srečanja v Davosu, »pri nas v Unileverju velja, da morajo znamke v sebi imeti dvoje, izražati (biti) to, kar so in kar nam sporočajo.«[ii]

Kaj naše znamke so in kaj nam sporočajo?

Zastavljeno vprašanje še kako velja tudi za podjetja in organizacije, saj ni več pomembno samo, kaj delajo, temveč tudi, kako ravnajo v odnosu do posameznika, družbe in okolja. In vse to se mora jasno odražati tudi v komunikacijah na vseh ravneh, korporativni ali produktni.

In druga, zelo pomenljiva izjava iz omenjenega intervjuja: »Ena prvih stvari, ki sem jih naredil v svoji sedanji funkciji, ki jo opravljam devet let, in čeprav sem glavni direktor za marketing, za trajnostni razvoj, trajnostni odnos do družbe in okolja in za korporativne komunikacije za Unilever. Ena prvih odločitev je bila, da sem ukinil oddelek družbene odgovornosti podjetja, rekel sem 'Adijo. Tega ne delamo več.' Kar želimo delati, je 'mainstream' trajnostno delovanje. Zato ne želimo imeti marketinga v enem kotu, ki stremi k večji prodaji, komunikacij v drugem, ki poizkuša ustvariti lepo sliko dobrega projekta v Afriki, da jo objavimo v poročilu in trajnostnega razvoja, da si prizadevamo rešiti naš planet. Rekel sem 'ne, ne, ne. Vsi bomo delali za iste namene in to je, kako razvijamo drugačen poslovni model, ki ima trajnost v centru, ki ima trajnostni odnos do družbe in okolja v svojem bistvu.' Zato, ne glede na to, ali skrbimo za znamko, ali delamo v tovarni ali kaj drugega, kje (kako) tvoja dejanja vodijo k boljšemu svetu?«[iii]

Zagotovo se že sprašujete, kaj imajo citirane izjave opraviti s komunikacijami na ravni podjetja. Preprosto: vse in nič, odvisno, kako jih načrtujemo, kako z njimi upravljamo, kaj želimo z njimi doseči.

Trajnostno delovanje in poročanje

O trajnostnem razvoju delovanju se veliko govori in piše, podjetja zasledujejo cilje trajnostnega razvoja[iv] in pripravljajo poročila, ki so ali del letnega poslovnega poročila ali so samostojne publikacije.

V Sloveniji od leta 2017 naprej velja določilo v Zakonu o gospodarskih družbah,[v] da morajo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je 500 ali več, v svoja letna poročila vključiti tudi izjavo o nefinančnem poslovanju (70c. člen omenjenega zakona), »ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno s ...« Uvedba te izjave, kot zakonske obveznosti temelji na evropskih smernicah,[vi] s katerimi se želi spodbuditi odgovornejše in transparentnejše delovanje gospodarskih subjektov v odnosu do posameznika, do svojih zaposlenih, do tega, kako podjetje ali organizacija spoštuje človekove pravice, kakšen odnos ima do varovanja okolja in kako korporativno upravlja podjetje.


Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije
HRM

Trajnostni razvoj in strateške komunikacije

Čas branja 9 min

Trajnostni razvoj postaja eden osrednjih poslanstev in ciljev delovanja podjetij in organizacij, saj je zavedanje o odnosu in odgovornosti do posameznikov, okolja in družbe večje kot kdaj koli prej. Enako velja za pričakovanja in odzive okolja na trajnostno naravnana dejanja, še bolj pa na napake. Stična točka obeh strani je trajnostno poročanje, ki mora biti ali postati del strateških komunikacij na ravni celotne organizacije. Namen tega članka je zato osvetliti pomen komuniciranja v povezavi s trajnostnim poročanjem.

Naslov članka se je ponudil kar sam, ko sem pred kratkim ponovno poslušala zanimiv pogovor z g. Keithom Weedom, enim najprepoznavnejše osebnosti v svetu marketinga in komunikacij, trenutno še v vlogi glavnega direktorja marketinških komunikacij v mednarodni korporaciji Unilever, ki je za svoje kampanje prejela številne ugledne nagrade.1 Kot je g. Weed povedal v zanimivem intervjuju ob letošnjem srečanju v Davosu, »pri nas v Unileverju velja, da morajo znamke v sebi imeti dvoje, izražati (biti) to, kar so in kar nam sporočajo.«2

Kaj naše znamke so in kaj nam sporočajo?

Zastavljeno vprašanje še kako velja tudi za podjetja in organizacije, saj ni več pomembno samo, kaj delajo, temveč tudi, kako ravnajo v odnosu do posameznika, družbe in okolja. In vse to se mora jasno odražati tudi v komunikacijah na vseh ravneh, korporativni ali produktni.

In druga, zelo pomenljiva izjava iz omenjenega intervjuja: »Ena prvih stvari, ki sem jih naredil v svoji sedanji funkciji, ki jo opravljam devet let, in čeprav sem glavni direktor za marketing, za trajnostni razvoj, trajnostni odnos do družbe in okolja in za korporativne komunikacije za Unilever. Ena prvih odločitev je bila, da sem ukinil oddelek družbene odgovornosti podjetja, rekel sem »Adijo. Tega ne delamo več.« Kar želimo delati, je »mainstream« trajnostno delovanje. Zato ne želimo imeti marketinga v enem kotu, ki stremi k večji prodaji, komunikacij v drugem, ki poizkuša ustvariti lepo sliko dobrega projekta v Afriki, da jo objavimo v poročilu in trajnostnega razvoja, da si prizadevamo rešiti naš planet. Rekel sem »ne, ne, ne. Vsi bomo delali za iste namene in to je, kako razvijamo drugačen poslovni model, ki ima trajnost v centru, ki ima trajnostni odnos do družbe in okolja v svojem bistvu.« Zato, ne glede na to, ali skrbimo za znamko, ali delamo v tovarni ali kaj drugega, kje (kako) tvoja dejanja vodijo k boljšemu svetu?«3

Zagotovo se že sprašujete, kaj imajo citirane izjave opraviti s komunikacijami na ravni podjetja. Preprosto: vse in nič, odvisno, kako jih načrtujemo, kako z njimi upravljamo, kaj želimo z njimi doseči.

Trajnostno delovanje in poročanje

O trajnostnem razvoju, delovanju se veliko govori in piše, podjetja zasledujejo cilje trajnostnega razvoja4 in pripravljajo poročila, ki so ali del letnega poslovnega poročila ali so samostojne publikacije.

V Sloveniji od leta 2017 naprej velja določilo v Zakonu o gospodarskih družbah,5 da morajo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je 500 ali več, v svoja letna poročila vključiti tudi izjavo o nefinančnem poslovanju (70c. člen omenjenega zakona), »ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno s …« Uvedba te izjave, kot zakonske obveznosti temelji na evropskih smernicah,6 s katerimi se želi spodbuditi odgovornejše in transparentnejše delovanje gospodarskih subjektov v odnosu do posameznika, do svojih zaposlenih, do tega, kako podjetje ali organizacija spoštuje človekove pravice, kakšen odnos ima do varovanja okolja in kako korporativno upravlja podjetje.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije
HR&M
Uporaba piškotkov

Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.