V okolju nenehnih sprememb, negotove prihodnosti, hitro spreminjajočih se načinov dela in v težnji ohraniti moč svojega položaja, obdržati talente, je za razvoj kadrov strateško nujna gradnja močne coaching kulture. Gre za kulturo močnih zmožnosti upravljanja s spremembami in visokim zaupanjem v sposobnosti zaposlenih pri načrtovanju in izvajanju teh.

Covid-19 je drastično vplival na globalno ekonomijo in nakazal nove potrebe na trgu delovne sile. Po poročanju Svetovnega gospodarskega foruma o prihodnosti delovnih mest bo do leta 2025 potrebno preusposabljanje oziroma učenje novih spretnosti za 50 % vseh zaposlenih. Po podatkih raziskave Prihodnost delovnih mest 2020 so »veščine prihodnosti« aktivno učenje, analitično razmišljanje in veščina reševanja kompleksnih problemov, ki so na vrhu seznama. Sledijo pa, že zdaj, vse bolj pomembne veščine samoupravljanja, vzdržljivost, odpornost na stres, prilagodljivost in kritično razmišljanje. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prednosti tista podjetja, ki so ali pa bodo začela vpeljevati coaching kulturo in vlagati v človeški kapital. Podjetja namreč potrebujejo zaposlene, ki so učinkoviti in željni aktivnega učenja. Kultura coachinga pa je tista, ki podpira zaposlene, da se naučijo novih veščin, so bolj angažirani in s tem prinašajo tudi za podjetje večje premoženje.