Transspolne osebe se pri zaposlovanju spoprijemajo s številnimi ovirami
Čas branja 9 minSocialne identitete v povezavi z delom predstavljajo percepcijo sebe kot zaposlene/ga in sebe v odnosu do oseb, s katerimi preživimo velik del časa. Transspolne osebe se pri zaposlovanju in na delovnem mestu spoprijemajo s številnimi ovirami, ki vplivajo na njihovo psihološko blagostanje, delovno zavzetost, občutke varnosti, sprejetosti in pripadnosti organizaciji.
Tranzicija iz spolne vloge, ki se sklada s spolom, pripisanim ob rojstvu v spol, ki se sklada z identiteto osebe, obsega psihološko, socialno in medicinsko tranzicijo. Socialna se nanaša na razkrivanje okolju, prilagoditve spolnega izraza in uporabo zaimkov, skladnih z identiteto. Ni nujno, da se vse transspolne osebe odločijo za medicinski proces potrditve spola. V kontekstu delovnega mesta to pomeni, da ima oseba lahko na osebnih dokumentih naveden spol, ki ustreza njeni spolni identiteti, vendar zaradi telesnih karakteristik sodelavke/ci osebe ne dojemajo skladno z njeno identiteto.
Čeprav družba sčasoma postaja bolj občutljiva na težave, s katerimi se spoprijemajo transspolne osebe, je zakonodaja na področju preprečevanja diskriminacije transspolnih oseb na delovnem mestu pomanjkljiva.2, 3, 4 Osebe na delovnem mestu, kljub zakonom in pravilnikom proti diskriminaciji, doživljajo mikroagresije v sivih poljih, ki jih zakonodaja ne vključuje.5 Transspolne osebe delovnega mesta pogosto ne dojemajo kot okolja, ki je varen in spodbujajoč.
V pregledu obstoječih raziskav so bile zbrane kvalitativne in kvantitativne raziskave, vzorčene na populacijah transspolnih oseb tujih držav, saj v Sloveniji ni zadostnega števila relevantnih raziskav s tega področja.
Psihološko blagostanje transspolnih oseb na delovnem mestu je odvisno od medosebnih, organizacijskih in zakonodajnopravnih vidikov.
Zaposlovanje
Osebe, ki na delovnem mestu doživljajo transfobijo, imajo več težav z zaposljivostjo in zadržanjem zaposlitve. V študiji Grant idr., je bilo brezposelnih dvakrat več oseb (14 %) od ameriškega nacionalnega povprečja (7 %). Četrtina oseb je poročala o izgubi zaposlitve na podlagi njihove spolne identitete, polovica pa je poročala, da jih delodajalke/ci niso zaposlili, niso imele/i možnosti napredovanja ali pa so zaradi identitete izgubile/i službo. Podobno izsledki britanske raziskave navajajo, da 66 % oseb zaposlovanje definira kot najbolj zahteven vidik življenja.
FRA v raziskavi, ki je vključevala 19.445 transspolnih oseb, navaja, da v EU 30 % transspolnih oseb v procesu iskanja zaposlitve doživlja diskriminacijo. Udeleženke/ci študije Budge idr. navajajo, da so zaradi spolne identitete določene službe zanje nedostopne (npr. delo z otroki). Osebe prav tako poročajo, da pogosto sprejemajo službe, za katere so čezmerno kvalificirane.
Pri menjavi delovnega mesta se osebe, zaradi spremembe imena ter spolnega označevalca na osebnih dokumentih, spoprijemajo s težavami zaradi izgubljene zgodovine delovnih mest in potrjevanjem referenc predhodnih delodajalk/cev. Na področju varovanja osebnih podatkov je osebe pogosto strah, da bi bil v postopkih razkrit njihov spol, pripisan ob rojstvu.
Tranzicija na delovnem mestu
Tranzicija je ključen proces za potrditev spolne identitete transspolnih oseb.
Martinez idr. ugotavljajo, da je stopnja tranzicije povezana z višjim zadovoljstvom na delovnem mestu. Osebe, ki delajo v spolno stereotipnih poklicih, proces tranzicije dojemajo kot zahtevnejši.Kot ključno področje transspolne osebe poudarjajo oblačenje, saj preko spolnega izraza na delovnem mestu drugim sporočajo pomembne informacije o svoji identiteti, iščejo potrditve in pripadnost. Delovna mesta, ki od zaposlenih zahtevajo določen kodeks oblačenja, za transspolne osebe lahko predstavljajo ključni dejavnik za menjavo poklica.