Državni zbor je dne 10.8.2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F). Predlog spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavlja pravno podlago za oblikovanje in sprejem predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter možnost dodelitve predplačila lokalnim skupnostim iz sredstev državnega proračuna z namenom zagotovitve takojšnje pomoči prizadetim območjem, ter omogoča dodelitev sredstev državnega poračuna neposrednim proračunskim uporabnikom pri odpravi posledic naravnih nesreč, tudi pred potrditvijo končne ocene nastale neposredne materialne škode.

V nadaljevanju predstavljamo nekatere poglavitne rešitve, ki jih zakon prinaša z vidika podjetij ter družb ter njihovega poslovanja : 

• Odlog plačila obveznost iz kreditnih pogodb z javnim sektorjem: Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav iz avgusta 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona. Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023.

• Predplačila za pomoč v gospodarstvu: Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode v gospodarstvu zaradi posledic poplav v avgustu 2023 odloči o dodelitvi predplačila sredstev gospodarstvu na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na podlagi predhodne ocene škode, za katero pridobi ocenjene podatke o oceni škode v gospodarstvu s strani gospodarskih in obrtnih zbornic ali s strani oškodovancev. Predhodni program odprave posledic naravne nesreče predloži vladi minister, pristojen za gospodarstvo. Predplačilo sredstev se lahko dodeli upravičencem, ki zaradi posledic naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic naravne nesreče največ do višine 10 odstotkov prehodne ocene.

• Začasni ukrep nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče: Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, prejema nadomestilo plače za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost. 

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023. Pravico do ukrepa nadomestila plač delavcev nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

− neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2022 višji od 70 odstotkov,

− delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 3. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,− tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije,

predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v petnajstih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v petnajstih dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.

V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče, delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega. Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom. Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače  mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Delodajalec v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za te delavce, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, na podlagi tega podpoglavja.

Delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka. Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva za delavca, za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti. Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, traja od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

• Začasni ukrep na področju plačane odsotnosti delavca: prostovoljec, ki opravlja prostovoljsko delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni zaradi odpravljanja posledic poplav. Prostovoljec izkazuje upravičenost do odsotnosti iz prejšnjega odstavka na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu. Izplačana nadomestila plač prostovoljcev Republika Slovenija povrne v celoti.

• Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo:

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela

zaradi posledic poplav, razen:

− neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,

− delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,

− tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023. Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo v skladu z določbami tega podpoglavja, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

• Začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči: enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, do višine 10.000 eurov ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja. Znesek enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

• Začasni ukrep dodatna olajšava za leto 2023: Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ter zavezanec po Zakonu o dohodnini ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Več v kategoriji Družba

Družba

Uredništvo HR&M

Boljši odnosi, manj birokracije – ključ do visoke delovne uspešnosti

Družba

Uredništvo HR&M

Na kaj se bo HR osredotočil v letu 2025: Spreminjanje prioritet glede ugodnosti za zaposlene

Družba

Uredništvo HR&M

HR tehnologija: nasveti treh strokovnjakinj

Družba

Uredništvo HR&M

Pravica do odklopa v EU – Zakonodaja, prakse in učinki

Več člankov iz te kategorije