Vodenje

Ulovimo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem

Čas branja 14 min

»Hrček se vrača,« je na vprašanje, o čem bova govorila tokrat, utrujeno odgovoril direktor podjetja, medtem ko si je z roko večkrat nervozno šel skozi lase. Sezona se je zanje začela odlično in zavedal se je, da ima večji obseg poslov tudi svojo ceno. »Nočem se ponovno ujeti v vlogo hrčka na kolesu, niti tega ne privoščim ekipi.«

To je le ena od mnogih zgodb, ki jih pri svojem delu s podjetji slišim od sogovornikov, ki v hitrem tempu življenja žonglirajo s številnimi obveznostmi v službi in doma, pri tem pa pogosto pozabijo nase.

Ko smo se z direktorjem iz uvodnega odstavka in njegovo ekipo spoznali, je zelo jasno opredelil cilje: odpraviti ozka grla v procesih, zaradi katerih je ob večjem obsegu dela prihajalo do preobremenjenosti in zamud, ter boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Še predobro se je namreč zavedal, da z utrujeno ekipo odličnih strokovnjakov, ki delujejo na robu svojih zmogljivosti, na dolgi rok ne bodo mogli uspešno zadovoljevati potreb strank, to pa ne bo dobro niti za stranke niti za klimo v podjetju niti za poslovne rezultate.

Delo predstavlja pomemben del našega življenja, zato pomembno vpliva tudi na naše zdravje in dobro počutje – v pozitivnem in/ali negativnem smislu. Pandemija je delo postavila v novo perspektivo: delo od doma je postalo stalnica, z njim pa se je meja med delom in zasebnim življenjem še bolj zabrisala, preobremenjenost in stres pa sta se povečala.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu ima negativne učinke. Stranke se največkrat pritožujejo, da ne znajo izklopiti, da težko umirijo svoje misli ali da so misli neurejene. Pogosto se pojavijo težave s koncentracijo, pritožujejo se nad spremembami razpoloženja, motnjami spanja in nad občutkom, da jim stvari uhajajo iz rok.

Za zaposlene, ki leta in leta delujejo pod stresom, na visokih obratih, je to edini način delovanja, ki ga poznajo. Negativni učinki stresa se z leti nabirajo in kopičijo, zato jih osebe pogosto niti ne zaznajo oz. jim ne pripisujejo posebnega pomena, dokler težave ne kulminirajo do točke, ko si je treba priznati, da tako ne gre več naprej. Po navadi je to takrat, ko začne šepati zdravje ali ko se znajdemo na robu izgorelosti.

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem postaja vedno bolj pomembno

Rezultati nedavne Gallupove raziskave kažejo, da se je pomen ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem od leta 2015 znatno povečal: v letu 2015 ga je kot 'zelo pomembno' navajalo 53 % vprašanih, v letu 2022 pa kar 61 % zaposlenih.

Skrb vzbujajoče je, da tudi ostale nedavno opravljene Gallupove raziskave opozarjajo, da so zaposleni generalno bolj izgoreli, preobremenjeni in pod stresom. Celo pri zaposlenih, ki nimajo znakov izgorelosti, je občutno povečanje dela na daljavo okrepilo zavedanje o tem, kako pomembna je prilagodljivost delodajalca in možnost, da si zaposleni sam izbere kdaj, kje in kako bo opravljal svoje delo.

5 ravni vpliva

V nadaljevanju navajam pet ravni vpliva3 na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem - na določene lahko vplivamo, na druge preprosto ne, vedno pa imamo izbiro, kako se bomo nanje odzvali.

Včasih moramo nehati postavljati druge na vrh svoje prioritetne lestvice in narediti, kar je najboljše za nas.

1. Skrb zase

Spremembe in izzivi v okolju se dotaknejo vsakega izmed nas, razlika pa je v tem, kako učinkovito se z njimi spopademo. Vsak od nas namreč nosi svoj nahrbtnik: v njem so naše dozdajšnje izkušnje, pričakovanja, omejujoča prepričanja in vzorci. Vsebina nahrbtnika določa, na kakšen način se bomo soočili z izzivi, ki nam jih nastavlja življenje. Negotovi časi, v katerih živimo, marsikomu povzročajo občutek nelagodja in tesnobe, medtem ko nekateri z radovednostjo hodijo v neznano.

Spomnim se mlade ambiciozne ženske, ki je k meni prišla, ker si je želela premika v karieri. Uživala je v delu na daljavo, saj je imela občutek, da tako naredi več. Kadar koli je vodja njenega oddelka iskal prostovoljca za dodatno zadolžitev, se je ona vedno prva oglasila. In ker je bila strokovnjakinja na svojem področju, ob tem pa nadvse odgovorna in zanesljiva, so jo radi vključili v različne projekte. To pa jo je začelo izčrpavati: ni si več vzela časa za prijatelje, zanemarila je hobije, živela je le še za službo. Na najinem prvem srečanju se je pohvalila, da je vzela teden dni dopusta, da je lahko v miru oddelala vse, kar se ji je v službi nakopičilo. Vsebina njenega nahrbtnika jo je poganjala, da se je ulovila v začaran krog, ki ga je lahko pretrgala le sama. To ji je v programu tudi uspelo, prav tako je našla odlično novo službo.

Najpogostejša ovira zaposlenih pri skrbi zase je nerazumevanje vodje glede pomena duševnega zdravja na delovnem mestu.

Ona ni osamljen primer. Medtem ko potrebe drugih postavljamo pred svoje potrebe, se razdajamo drugim (sodelavcem, strankam, prijateljem, družini) se premalokrat ustavimo in si vzamemo čas zase. Čas, ki ga namenimo skrbi za svoje zdravje in dobro počutje, ni nikoli izgubljen čas.

Skrb zase se začne s samoizpraševanjem oz. z osebno inventuro: kaj so moje prioritete v življenju, kako živim, komu posvečam svoj čas, kako se odzivam na določene situacije, kaj si želim in česa ne, kaj me osrečuje, kaj ubija mojo zavzetost in kaj jo krepi. Kje izgubljam energijo in kaj me polni z energijo. Kakšno delovno okolje si želim, kaj imam in kaj pogrešam v njem. Na kaj lahko vplivam sam/-a in kaj lahko izboljšam.

In pri tem moraš biti popolnoma iskren do sebe, saj le tako lahko postaviš nove cilje in zdrave meje sebi in drugim. V zdravem poslovnem okolju se lahko o tem iskreno, odprto pogovarjamo. Vodja pa je tisti, ki ustvari varno okolje, da do takšnih pogovorov sploh pride.


Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije