Kot smo lahko priča v Evropi in drugje, kulturne, politične in gospodarske razlike pomembno vplivajo na upravljanje človeških virov, ki je tako bistveno za uspeh vsake organizacije. Danes se osredinjamo na porajanje znanja in zagotavljanje (neoprijemljivih) storitev, ki jih poganja človek. S tem lahko dosežemo vrednost za delničarje, poslovno uspešnost in vpliv na družbo. Vse to temelji na človeških vrednotah in dosežkih. Vsako organizacijo lahko obravnavamo kot zbirko učinkovitih odnosov. Pa vendar je učinek človeškega vidika redko popolnoma razumljen, je le deloma izmerjen in je včasih slabo upravljan.  

Kot smo lahko priča v Evropi in drugje, kulturne, politične in gospodarske razlike pomembno vplivajo na upravljanje človeških virov, ki je tako bistveno za uspeh vsake organizacije. Danes se osredinjamo na porajanje znanja in zagotavljanje (neoprijemljivih) storitev, ki jih poganja človek. S tem lahko dosežemo vrednost za delničarje, poslovno uspešnost in vpliv na družbo. Vse to temelji na človeških vrednotah in dosežkih. Vsako organizacijo lahko obravnavamo kot zbirko učinkovitih odnosov. Pa vendar je učinek človeškega vidika redko popolnoma razumljen, je le deloma izmerjen in je včasih slabo upravljan.

Evropi gre na tem področju razmeroma dobro. V številnih študijah je kar nekaj evropskih držav na vrhu številnih lestvic, v katerih osrčju je človek. Glavni razlog za to je, da je kadrovska narava zakoreninjena v humanističnih tradicijah, demokraciji in naših institucijah. Kakovost življenja, trajnostni razvoj, enakost, vključenost in smisel skupnosti so vse evropske značilnosti.

Ker vsi živimo in delamo na isti celini, si delimo tako zgodovino kot tudi prihodnost. To nas je pripeljalo do spoznanja, da moramo čezmejno sodelovati in da se moramo organizirati. Iz tega prepričanja je zrastla Evropska unija (leta 1958), isto prepričanje pa je leta 1962 vodilo k ustanovitvi Evropskega združenja za upravljanje ljudi (European Association for People Management – EAPM). EU ima 28 držav članic. EAPM to z 32 nacionalnimi združenji in 250.000 člani presega. Od padca Berlinskega zidu in drobitve nekdanjih balkanskih držav je EAPM postala največja, najbolj mednarodno federativna kadrovska skupnost na našem planetu. Vendar je še prostor za rast, saj je Svet Evrope evropski prostor opredelil kot enotnost 47. držav.

Evropa in kadrovska stroka potrebujeta platformo, kot je EAPM, po kateri si lahko izmenjujemo najboljše nacionalne in mednarodne prakse. Naša nacionalna združenja zanima, kako še naprej profesionalizirati in sporočati svojo dodano vrednost svojim članom. To je bistveno, saj se kadrovska stroka čez leta spreminja. Administrativni del je bil standardiziran, centraliziran, avtomatiziran in v številnih primerih oddan zunanjim izvajalcem. V nekaterih segmentih storitev z višjo dodano vrednostjo v verigi dodane vrednosti kadrov so specializirana podjetja prevzela svojo vlogo, v velikih podjetjih pa so bili vzpostavljeni številni kadrovski modeli, kar zmanjšuje število bolj splošnih kadrovskih vlog in krepi kadrovsko vlogo v poslovnih vlogah. Hkrati so družbe in organizacije postale bolj zapletene in dinamične, zaradi česar se je okrepilo povpraševanje po kadrovskih strokovnjakih tudi v manjših organizacijah. Zato se usposabljanje na področju kadrovanja spreminja in ta trend se mora nadaljevati. Ker je danes večina podjetij čedalje bolj storitveno usmerjena, neopredmetena sredstva v konkurenčnem boju med podjetji postajajo čedalje pomembnejša. Potreba in pomen trdnega in smiselnega upravljanja z ljudmi bosta postala še bolj kritična, saj Evropa potrebuje vse več ljudi, ki so pripravljeni stopiti »dodatni korak«.

Zato bo EAPM še naprej raslo, saj vse več ljudi želi postati del evropskega prostora. Tehnologija, demografija in geopolitični dogodki bodo nenehno vplivali na obliko delovnega mesta in upravljanje ljudi. EAPM in naši kadrovski strokovnjaki bodo morali te izzive predvideti in se jim prilagoditi. Sodobna kadrovska služba mora biti verodostojna, ustrezna in imeti občutek za vpliv. Spopadali se bomo z novimi vprašanji, na katera bomo pri zagotavljanju podpore našim organizacijam morali poiskati odgovore. Nekatera bomo obravnavali na 29. evropskem kongresu, ki bo potekal 5. in 6. aprila na Bledu. S tem kongresom, ki ga organizirajo naši slovenski kolegi, bomo premierno nastopili v vzhodnoevropski državi. Zbrali se bodo delegati iz naših 32. nacionalnih združenj, pridružili pa se nam bodo tudi morebitni novi člani iz Ukrajine, Gruzije, Armenije in Češke.

Kot EAPM smo lahko prepričani, da lahko gradimo na trdni podlagi za spopadanje z današnjimi in prihodnjimi izzivi, ter se veselimo, da bomo poglobili prijateljstvo z evropskimi kolegi.