Kateri so izzivi vodenja in upravljanja timov na področju intelektualnih storitev, kamor sodijo poslovno in drugo strokovno svetovanje, coaching, revizorske storitve, storitve na področju informacijske tehnologije in številne druge?

Stili vodenja so se skozi zgodovino nenehno spreminjali in prilagajali zahtevam trga, strukturi gospodarstva pa tudi relativni vlogi zaposlenih v procesu ustvarjanja vrednosti. Razmislek o prihodnosti vodenja tako sam po sebi ni nič novega, saj predstavlja pričakovan odziv na spremembe v dejavnikih proizvodnje. Če pustimo ob strani tehnološko disrupcijo in vse večjo raven nepredvidljivosti znotraj in zunaj organizacije, lahko v skupino dejavnikov, ki jih mora sodoben vodja obvladovati, štejemo tudi spremenjene okoliščine na trgu dela. Sodoben vodja mora manevrirati med tradicionalnimi podjetniškimi pričakovanji in novimi okoliščinami, ki jih zaznamujejo spremenjena pričakovanja zaposlenih pa tudi širšega družbenega okolja.

Zavedanje organizacijskega konteksta

Obstaja visoka raven zavedanja, da nove okoliščine terjajo nove stile vodenja in upravljanja, to pa je povezano z vrsto kompleksnih vprašanj. Kdo je dober vodja? Kakšen je pomen veščin in znanja v kontekstu sodobnega vodenja in upravljanja? Mora vodja na prvo mesto postavljati naloge ali ljudi, sebe ali svoj tim? Na kakšen način je stil vodenja povezan z osebnostnimi lastnostmi in v kolikšni meri je ta stil sploh mogoče prilagajati? Preden začnemo iskati odgovore na ta vprašanja, se je treba zavedati, da idealen vodja ali idealen stil vodenja ne obstajata. Obstajajo le posamezniki, ki bolj ali manj uspešno krmarijo v kompleksnih in dvoumnih situacijah, ki zaznamujejo sodobne organizacije.

Vodje se morajo najprej zavedati organizacijskega konteksta, v katerem delujejo, in stil vodenja prilagoditi temu. Delo v okoljih z izrazito različno dinamiko, kot sta denimo državna uprava in poslovno svetovanje, jasno pokaže razlike, ki se jih mora vodja zavedati, jih ponotranjiti in upoštevati pri svojem vsakdanjem delu. Lastna izkušnja kaže, da se organizacijski kontekst odraža na več ravneh, kot so denimo profili in demografska struktura zaposlenih, organizacijska kultura, norme in normativi, način in sistem upravljanja uspešnosti, časovni, strokovni pritiski ter vrste psiholoških stresorjev.

Iskanje ravnovesja