Večja produktivnost delavcev z vadbeno metodo
Čas branja 10 minSodobni način življenja, sedeče delo in velike delovne obremenitve predstavljajo velik stres za človeško telo. Vse pogosteje se v poslovnem svetu srečujemo s pojmoma absentizem in prezentizem, ki predstavljata veliko finančno breme za podjetja. Redna telesna aktivnost zmanjša simptome utrujenosti, okrepi spopadanje s stresom, izboljša razpoloženje, kakovost življenja in zadovoljstva z življenjem.
V raziskavi velikega slovenskega podjetja smo ugotavljali vplive vadbe »Feldenkrais for Bussines«™ (F4B) na gibalno, kognitivno in psihično stanje posameznika v delovni organizaciji, kjer imajo zaposleni v glavnem sedeči način dela. V raziskavi je sodelovalo 96 zaposlenih, starih med 25 in 61 let. Ugotovili smo, da se je po 10-tedenskem programu po metodi Feldenkrais izboljšala gibalna učinkovitost (gibljivost, ravnotežje, koordinacija, moč), izboljšale so se sposobnosti pomnjenja in koncentracije, zadovoljstva z življenjem, samozavest in počutje, zmanjšala pa se je stopnja izgorelosti in anksioznosti. Metoda F4B se je izkazala za učinkovit pristop, ki je primeren za poslovni svet.
Absentizem na delovnem mestu
Absentizem pomeni celotno neprisotnost na delovnem mestu, v obliki izostankov, zamud, izhodov, odsotnosti z dela na delu. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer opredeljuje absentizem kot začasno, dolgotrajno ali stalno nezmožnost za delo. Absentizem pojmujemo tudi kot odsotnost, ko je delavec na delovnem mestu prisoten, vendar je njegova učinkovitost glede na njegove delovne naloge najnižja, (npr. delavec sploh ne dela, če ga nadrejeni ne nadzira; predolgo se zadržuje v prostorih za skladiščenje ipd.)
Absentizem kot pojav lahko vpliva na zmanjšanje sposobnosti organizacije pri doseganju ciljev. Poseben problem predstavlja skriti absentizem, ki se formalno kaže kot zdravstveni absentizem in neformalno kot izostajanje z dela zaradi različnih vzrokov (neurejeni družinski odnosi, slabo finančno stanje družine, neorganizirano varstvo otrok ali tudi starejših ljudi, oddaljenost prebivališča ipd.)
Velik problem za delodajalca je zdravstveni absentizem, saj gre za nepredviden izostanek od dela. Vzrok so lahko bolezni, poškodbe ali nega družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo (ali zmanjšana delovna sposobnost) trajala omejen čas. Zdravstveni absentizem je pravica zaposlenih, hkrati pa predstavlja tudi enega od negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja zaposlenih.
Anketa je pokazala, da 80 % udeležencev meni, da vadba koristi in pozitivno vpliva na njihovo počutje in se jih več kot 75 % strinja s tem, da so pri vadbi prejeli uporabna in praktična znanja.
V Sloveniji so bile v letu 2015 najpogostejši socialno-medicinski vzrok za odsotnosti z dela bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, duševne in vedenjske motnje, bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve izven dela in pri delu.
Z napredkom tehnologije je delo v sedečem položaju postalo najpogostejši način dela. Raziskava Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (2014) je pokazala, da Slovenci na navaden delovni dan presedijo v povprečju pet ur. Dolgotrajno sedenje ima številne negativne posledice na telesno in mentalno zdravje zaposlenih; za mišično-skeletnimi obolenji in psihičnimi motnjami predstavlja dolgotrajno sedenje drugi najpogostejši dejavnik bolezenskega tveganja. Prisilne drže in pogosto izvedeni gibi vplivajo na obremenitev gibalnih struktur, med katerimi so najbolj pogosta kronična obolenja mišično-skeletnega sistema. Obremenitev mišičnih struktur vodi v bolečino in telesno neravnovesje, kar je pogosto vzrok slabe drže in slabega počutja.
Negativne posledice delovnega mesta pa se ne kažejo le v slabši telesni zmogljivosti zaposlenih, temveč neugodno vplivajo tudi na psihično stanje. Daljša izpostavljenost stresnim dejavnikom dokazano vodi do duševnih motenj ter vpliva na pojav depresije, izčrpanosti in izgorelosti pri zaposlenih. Izgorelost in depresija postajata ključni poklicni bolezni 21. stoletja. Več kot 50 % zaposlenih namreč kaže simptome zgodnjih faz izgorelosti, vsaj deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti.
