Vedno je na prvem mestu kapital
Čas branja 2 minBitka za talente se še vedno povečuje. Ob trenutno pozitivnih trendih globalne ekonomije je skrb zato upravičena. Po raziskavi PwC iz leta 2015 si kar 73 odstotkov managerjev beli glavo s tem, kje in kako najti te redke kadrovske diamante.
A pri tem premnoga podjetja še vedno zapravljajo enormne vsote za gradnjo močnih blagovnih znamk, pozabljajo pa vlagati v blagovno znamko, ki bi jim olajšala iskanje talentov. »Če podjetjem ne uspe pritegniti, angažirati in zadržati ključnih talentov, po vsej verjetnosti ne bodo dosegli poslovnih ciljev,« zatrjuje eden od gurujev tega področja, Richard Mosley1. Njegovo podjetje je lani raziskalo, kako uspe najboljšim globalnim zaposlovalcem prepričati, da se jim pridružijo in ostanejo z njimi tisti, ki jih želijo imeti v svojih vrstah. Anketirali so več kot 2.500 managerjev iz 1.000 podjetij, med njimi več kot 100 s seznama 500 Fortune in 70 najbolj privlačnih organizacij po mnenju študentov dvanajstih največjih ekonomij. Po rezultatih so izstopala štiri področja, ki jih povzemam.
Prvo: privlačiti prave (ustrezne) talente, tj. oblikovati »ponudbo« prostih delovnih mest na pravi način. Inženirji, na primer, se hitreje odzovejo podjetjem, ki poudarjajo in izpostavljajo zgodbe inovativnosti. Drugo: izstopati iz množice. Biti »le« dosleden dober zaposlovalec ni dovolj.
Danes mora podjetje imeti razlikovalno prednost v njegovi kulturi. Najti mora področje, na katerem je izvrstno. Adidas je, na primer, določil šest prepričanj in lastnosti, v katera verjame in si (tudi) s tem ustvaril razlikovalno pozicijo v primerjavi z Nike.
Tretje: izpolnjevanje obljub v celotnem življenjskem ciklu zaposlenega v podjetju, ne le na samem začetku, saj v nasprotnem primeru zavzetost in podpora hitro popustita. Tega se je na primer Google lotil z znanstvenim pristopom (opisano tudi v znani knjigi Work Rules!: Insights from Inside Google That Will Transform How You Live and Lead nekdanjega HR-ovca Laszla Bocka), saj želijo zagotoviti ne samo, da se pri delu dobro počutijo, temveč da tudi maksimalno izkoristijo njihove sposobnosti. Četrto: Odzivanje na dejstva in podatke. Raziskava Bersin by Deloitte kaže, da so podjetja, ki imajo bolj razvite podatkovne in analitične strategije, dvakrat bolj uspešna pri zaposlovanju »pravih« kandidatov. Obenem je Mosleyjeva raziskava pokazala, da le približno polovica podjetij tovrstne podatke uporablja pri odločanju o marketinških aktivnostih blagovne znamke delodajalca.
Če k temu dodam še podatek iz njihove raziskave Outlook Survey 2020, v kateri kar 60 odstotkov najvišjega managementa meni, da so na koncu prav oni odgovorni za blagovno znamko delodajalca, pridem do enega od zaključkov s področja upravljanja blagovne znamke delodajalca. »Your brand was a black box. Now it’s a glass box«2. Danes informacije nezadržno potujejo v obe smeri. Če želimo graditi blagovno znamko delodajalca, se bo v tem svetu družbenih omrežij ta zagotovo odražala kot refleksija kulture in vrednot organizacije. Te pa se začnejo pri vodstvu. Pri vodstvu (in lastnikih) pa se začnejo tudi odločitve o kapitalu. Kot pravi Eric Garton: »Finančnega kapitala je ogromno, a se ga še vedno upravlja izredno previdno; človeškega kapitala je premalo, a se z njim ne upravlja previdno. Zakaj? Deloma zato, ker cenimo in nagrajujemo dobro upravljanje finančnega kapitala. In to merimo. Uspešni managerji so visoko čislani za njihovo pametno upravljanje. A današnji vodje morajo biti enako uspešni tudi pri upravljanju človeškega kapitala.«
Saša Mrak
odgovorna urednica
