Verbalno nasilje na delovnem mestu
Čas branja 4 minZahrbtno govorjenje in opravljanje med sodelavci, grožnje nadrejenih do podrejenih, kričanje ter obtoževanje … takšne načine komuniciranja navadno označujemo kot nasilne. Pa je res tako?
Morda lahko na komunikacijske odzive zaposlenih pogledamo tudi z drugih zornih kotov. Naučimo se lahko, kako prisluhniti esenci določenega »razdiralnega« sporočila, ki se skriva za besedami sogovornika. Na tak način nasilna komunikacija ne obstaja več, saj je vsak komunikacijski izraz zgolj poskus zadovoljevanja določenih potreb.
Ker oseba, ki nas npr. »obtožuje« ali nam »grozi« oz. nas »žali«, ni sposobna stika in prevzemanja odgovornosti za lastne občutke in nezadovoljene potrebe, se torej izraža s pomočjo edinega načina komunikacije, ki ga pozna. Govorim o programu jezika, ki je star več tisoč let in nam je vsem dobro poznan ter se nam zdi znotraj odnosov samoumeven.
Gre za jezik in komunikacijo, ko skušamo drugo osebo nadvladati, jo okrivit, dokazat, da je neumna, nesposobna … oz. si jo skušamo podrediti. Vsi ti načini komunikacije pa nas vse bolj oddaljujejo od tega, kar si dejansko želimo znotraj odnosov ustvarjati.
Poglabljanje medsebojnega stika nam preprečuje predvsem intenzivnost lastnih čustev, ki se nam lahko v medosebnih odnosih sprožajo. In ravno ta ista energija čustev nam je lahko prav tako v pomoč pri globljem stiku s seboj, ostalimi sodelavci ter pri proaktivnem delovanju.
Kot prvi korak k izgradnji celovitejših odnosov na delovnem mestu je torej zavedanje, da je »verbalno nasilje« tragični izraz nekaterih nezadovoljenih potreb oseb znotraj določenega kolektiva, tovrstnim potrebam pa naj se naučimo prisluhniti.
Kaj so torej različni zorni koti, ki si jih lahko izberemo za poslušanje istega napadalnega oz. nasilnega sporočila?
Poznamo vsaj štiri načine, kako lahko istemu sporočilu prisluhnemo:
- Poslušanje, ko razmišljamo na način, da je z drugo osebo nekaj narobe.
- Poslušanje, ko razmišljamo na način, da je z nami nekaj narobe.
- Poslušanje, ko vzpostavljamo stik s svojimi občutki in potrebami, ki v dani situaciji so ali niso zadovoljene ter zanje prevzamemo odgovornost.
- Poslušanje, ko vzpostavljamo stik s potrebami druge osebe, za katere menimo, da so ali niso zadovoljene.
Če nekdo »na nas kriči« in nas obtožuje, to najverjetneje nima neposredne povezave z nami. Bolj kot nekdo kriči, bolj se lahko zavedamo, da je pri njemu v danem trenutku določena dragocena in pomembna potreba ogrožena.
Žal se niso naučili, da bi lastne občutke, ki so nastali zaradi njihovih nezadovoljenih potreb, znali preobraziti in izraziti na drugačen način. Zato iz stiske in nemoči kričijo na« drugo osebo.
Večkrat gre pri ljudeh, ki se izražajo »nasilno oz. s kričanjem, tudi za način, s katerim sproščajo svoje lastne napetosti in nakopičen stres ter nezadovoljstvo … skušajo torej zadovoljiti svojo potrebo po sprostitvi napetosti. S čimer ni nič narobe. Le njihov način, ko/če to počnejo brez ozira do drugih, po vsej verjetnosti ne bodo podpirali potreb ljudi, s katerimi so v interakciji.
Organizacija kot prostor, kjer so v ospredju človekove potrebe
Iz opisanega zornega kota si lahko razlagamo, da je »verbalno nasilje« na delovnem mestu tragičen klic na pomoč določenega posameznika.
S pomočjo tehnik komunikacije lahko identificiramo nezadovoljene potrebe posameznikov in kolektiva ter na tak način skušamo sistem, po katerem organizacija deluje, kar se da prilagoditi. Namen določenega sistema naj bo v čim večji meri podpreti čim večje število potreb čim večjega števila zaposlenih ter okolja, in ne zgolj peščice nadrejenih.
Ko začnemo med sodelavce vnašati sočutje in slišanost ter ovekovečimo tudi njihove potrebe, se prav tako poveča možnost motivacije za delo in želja po sodelovanju.
Laloux vidi organizacije in podjetja kot žive ekosisteme, znotraj katerih naj se stroga hierarhična struktura nadgradi v pretočne sisteme, porazdeljene odgovornosti in kolektivni inteligenci, ki so v oziru do dolgoročnega razvojnega potenciala organizacije. Morda se tovrstne zamisli zdijo strašljive in utopične, a vendar bomo težko prezrli dejstva sodobnih sistemskih in strogo hierarhičnih postavitev podjetij, organizacij in institucij, ki le delno oziroma z nizko učinkovitostjo podpirajo širši življenjski potencial svojih zaposlenih.
Tovrstni potencial pa lahko pride do večjega izraza, ko začnemo zaposleni drug z drugim, ne glede na hierarhično postavitev znotraj organizacije komunicirati kot človek s človekom in ne kot funkcija z drugo funkcijo. Z ovekovečenjem širšega spektra človečnosti znotraj medosebnih odnosov in s prilagoditvijo sistemskega delovanja organizacije človeškim potrebam, bomo stopili korak bližje k bolj podpornim življenjskim in delovnim okoljem.
Kako ravnati z verbalnim nasiljem na delovnem mestu?
Pomembno je prepoznati, da je verbalno nasilje klic na pomoč nezadovoljenih potreb posameznika ter vzpostaviti sočutno in slišano komunikacijo, ki podpira razumevanje in rešitve.
Kaj je verbalno nasilje na delovnem mestu?
Verbalno nasilje vključuje zahrbtno govorjenje, grožnje, kričanje in obtoževanje med sodelavci ali s strani nadrejenih.
