Staranje družbe je pomemben civilizacijski dosežek in velik organizacijski izziv. Podjetja, ki bodo poznala specifične potrebe starejših in v skladu z njimi prilagodila delovna mesta bodo korak pred konkurenco in si utrla pot v trajnostni razvoj in napredek. Kako daleč so pri prilagajanju na demografske spremembe slovenska podjetja?

Staranje družbe je civilizacijski dosežek, je odraz dobro razvitega zdravstvenega in socialnega sistema, bolj zdravega, varnega in kakovostnega življenja ljudi pa tudi spremenjenega dojemanja ženske karierne vloge v družbi1. Spreminjanje starostne strukture prebivalstva bo vplivalo na zmanjšanje ponudbe delovne sile, kar pomeni, da se bo situacija na trgu dela obrnila v korist iskalcem zaposlitve in vsem trenutno že zaposlenim. Podjetja bodo tako morala z namenom zadrževanja in privabljanja kadrov, kandidatom/zaposlenim ponuditi bolj privlačno delovno mesto in jim zagotoviti boljše delovne pogoje2. Ključ do trajnostnega razvoja in organizacijskega napredka se skriva v do zdaj premalo izkoriščenem in/ali zapostavljenem potencialu starejših zaposlenih3 oziroma osebah, starejših od 55 let4.

Učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi v teoriji

Zavedanje in prepoznavanje tega, da so starejši v organizacijah podvrženi dodatnim pritiskom, je prvi korak do pravih rešitev. V podjetjih je ključno poudarjanje pozitivnih lastnosti starejših zaposlenih (bolj lojalni delodajalcu, veliko znanj in sposobnosti, delovno izkušene, mreža stikov …) Vloga delodajalca oziroma vodje je, da z lastnim vzorom in ustreznimi ukrepi ustvari pogoje za aktivno in zdravo staranje vseh zaposlenih5. Pomembno je, da vodje starejšim dodelijo delo, ki bo skladno z njihovimi zmožnostmi. Poudarjati morajo enakost in raznolikost v podjetju, spodbujati medgeneracijsko povezanost, skrbeti za izboljšanje in prilagajanje delovnih pogojev. Z ustreznimi kadrovskimi praksami sledi tudi vpeljevanje ukrepov, ki ustvarjajo delovno okolje, privlačno za vse generacije6.

Seznam ukrepov

Temeljna področja/vidiki ravnanja s starejšimi zaposlenimi zajemajo: (1) analizo starostne strukture, strukture kompetenc in zdravstvene strukture; (2) upravljanje z zdravjem na delovnem mestu; (3) izobraževanje in usposabljanje v podjetjih; (4) prenos znanja, prerazporeditev starejših delavcev in karierni razvoj; (5) reorganizacijo delovnega postopka, prožni delovni čas ter (6) kultura in odnos v podjetju6.