Osnova za uspešno poslovanje organizacije so jasno zastavljeni cilji. Vsaka uspešna organizacija ima jasen cilj in namen poslovanja. Da v organizaciji cilje lahko dosežemo, razdelimo delo med sodelavce glede na njihova znanja in sposobnosti. Organizacija je torej sistem medsebojno povezanih ljudi in sredstev. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Med notranje dejavnike sodijo poleg že omenjenih ciljev, tudi izbrana strategija, tehnologija, velikost, vrsta in struktura proizvodov oziroma storitev. Med zunanje dejavnike sodijo institucionalni pogoji delovanja, tržne razmere in novosti na področju razvoja znanosti ter tehnologij. Ti dejavniki dinamično vplivajo na organizacijo, zato so se jim organizacije prisiljene prilagajati. Ključno orodje prilagajanja organizacij je prav učenje in izobraževanje, ki je tudi nosilna tema tokratne številke revije HR&M. Izobraževanje opredeljujemo kot načrtno razvijanje sposobnosti, kar je lastnost, značilnost, potrebna za opravljanje določene dejavnosti.

Organizacije z izobraževanjem izpopolnjujejo znanja in veščine sodelavcev. Za uspešen razvoj organizacij je odločilno prav znanje zaposlenih. Uspešnejše so tiste organizacije, ki pravočasno zaznajo spremembe, se o njih poučijo, pripravijo in izvedejo ustrezne ukrepe. Med uveljavljene zasnove soočanja s spremembami v okolju sodi koncept učeče se organizacije, ki temelji na stalnem izboljševanju sposobnosti organizacije. To dosegamo z osebnim razvojem sodelavcem in njihovim stalnim učenjem. Koncept učeče se organizacije je že leta 1990 prvi opisal Peter Senge v njegovi knjigi Peta disciplina. V konceptu učeče organizacije je poudarjen pomen učenja in znanja, tako posameznikov kot tudi same organizacije. Učeče se organizacije imajo sposobnost nenehnega učenja, so odprte za okolje in imajo željo po povečevanju sposobnosti učenja. V taki organizaciji poteka proces nenehnega učenja, ki zajema vse dele organizacije. V njej so ključni zaposleni, ki so se pripravljeni nenehno učiti, si pridobljeno znanje izmenjavati in ga vgrajevati v delovne procese. Posledično se v takih organizacijah prilagodi tudi način vodenja, saj vodje poleg stalnega pridobivanja znanja in izkušenj ter njihovega prenašanja na sodelavce, prevzamejo tudi vlogo spodbujevalcev novih idej. Vodje v tovrstnih organizacijah z aktivnim delovanjem in vplivanjem, ki temelji na znanju, poskrbijo za doseganje ciljev organizacije.

Za uspešnost programov izobraževanja je treba vzpostaviti ustrezno raven motivacije sodelavcev za učenje in izobraževanje. Napačno je sklepati, da si sodelavci samoumevno želijo izobraževanja. Pri izobraževanju razvijamo sposobnosti, s čimer posledično spreminjamo obstoječe vzorce in navade delovanja. Sprememb pa ne moremo doseči brez ustrezne ravni motivacije. Ponotranjena motivacija bo zaposlene najuspešneje vodila k pridobivanju novih sposobnosti. Kljub temu ne smemo zanemariti vloge zunanjih spodbud, s katerimi krepimo motivacijo zaposlenih – pohval, priznanj, nagrad in napredovanj. S temi spodbudami organizacije, ki resnično cenijo izobraževanje, dosledno izvajajo načelo »Preidi od besed k dejanjem.« oziroma »Put your money where your mouth is!«

Želim vam prijetno branje.

Peter Ribarič

odgovorni urednik