Vodenje in HR
Čas branja 2 minZ vodenjem se dnevno sooča vsak med nami, saj smo kot družbena bitja dnevno vpeti v različne vloge, v katerih vodimo oziroma smo vodeni. Zato imamo z vodenjem izkušnje vsi in posledično tudi izoblikovano mnenje kakšen naj bil dober vodja in kakšna so načela dobrega vodenja. O načelih in izkušnji vodenja razpravljamo vse od začetka civilizacije. Zato je prav, da navdih za dobro vodenje iščemo tako pri klasičnih mislecih in v verskem izročilu kot med stanovskimi kolegi in strokovnjaki, ki nam predstavljajo najnovejše prakse in pristope na področju vodenja.
Vodenje je kompleksno. Sunzi, mislec in general je v knjigi Umetnost vojne o vodenju zapisal: »Za vodenje so potrebni inteligenca, zaupanje, človečnost, pogum in disciplina. Pretirano opiranje na inteligenco povzroči upor. Prevelika človečnost vodi k šibkosti. Temeljenje le na zaupanju vodi k neumnostim. Zanašanje na pogum povzroči nasilje. Pretirana disciplina in strogost pa rezultirata v krutosti. Šele ko posameznik poseduje vseh pet vrlin in jih v pravi meri ob pravem trenutku uporablja, lahko postane pravi vodja.«
Vodja sprejema pri oblikovanju lastne identitete določeno orientacijo v moralnem prostoru, kjer se pojavlja vprašanje dobrega in slabega, kaj je vredno delati in kaj ne. Ker je človek v svojem bistvu družbeno bitje, bitje odnosa, mora biti vodji primarnega pomena odnos z drugimi sodelavci in grajenje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Za uresničitev skupnih ciljev je namreč pomembno z osebnim zgledom vplivati na sodelavce ter jih pritegniti k skupnemu iskanju in ustvarjanju inovativnih pristopov za doseganje rasti in razvoja. Naloga in odgovornost vodje je zato izkoristiti raznolikost v izkušnjah, znanju, kompetencah in generacijah za ustvarjalnost in učinkovitost organizacije.
Vodenje je neločljivo povezano z notranjo motivacijo voditelja. Dobri voditelji navdihujejo sodelavce, da jim sledijo – ne zato, ker to morajo, temveč zato, ker to sami želijo. Dobri voditelji imajo vizijo, ki jo razumejo in jo tudi jasno komunicirajo sodelavcem. Če se ta usklajuje z njihovimi vrednotami, jim sodelavci po naravi sami od sebe želijo slediti.
Vodjo opredeljuje njegov odnos do sebe, do podjetja, do sodelavcev in do poslovnih partnerjev. Kadar ima vodja dovolj čustvene in socialne inteligence, kadar vedno in povsod prikaže pravilen odnos do sodelavcev, kadar od sebe zahteva več kot od drugih, kadar z lastnim zgledom motivira sodelavce, kadar se iskreno zanima zanje in jih dobro pozna, šele takrat bo postal pravi vodja.
In kakšna je povezava med HR funkcijo in vodenjem? HR funkcija je odgovorna za razvoj primernih stilov vodenja v organizaciji, od nje se pričakuje tudi, da vodi in prevzema odgovornost za politiko in programe razvoja in upravljanja človeških virov.
Ob branju boste deležni tudi drugih tem, med njimi, kako učenje narediti zabavno in učinkovito, o vlogi HR v zagonskih podjetjih, o agilnih organizacijah, prenosu vodenja v družinskih podjetjih, kako milenijci usklajujejo prosti čas in ne nazadnje tudi o etiki in vprašanju prevzemanja odgovornosti.
Želim vam prijetno branje.
Peter Ribarič
odgovorni urednik
