Vodenje ni »kar nekaj«
Čas branja 8 minVodenje in vloga vodij sta danes bistveno drugačna kot pred leti. Vodje niso oziroma ne bi smeli več biti »nadzorniki« in »poveljniki« oziroma tisti, ki imajo v rokah »korenček in palico«. Vodje prihodnosti so motivatorji, organizatorji, mentorji, učitelji, poznavalci človeških zmogljivosti in omejitev, predvsem pa prvi med enakimi. Vodenje zato postaja vse bolj zahtevno, vodja pa vse bolj tisti, ki svoji ekipi zagotavlja vse, kar potrebuje za svoj razvoj in rast, dobro počutje in doseganje odličnih rezultatov. Tega se zavedamo tudi v Telekomu Slovenije, zato že nekaj let vodjem zagotavljamo sistematičen in ciljno usmerjen razvoj ter jim zagotavljamo vrsto izobraževanj in drugih možnosti izpopolnjevanja, ostrenja vodstvenih kompetenc in veščin ter osebnega razvoja. Ob tem se vse bolj uveljavlja in v praksi izkazuje kot učinkovit tudi coaching za vodje, ki ga pri nas izvajajo interni coachi.
Skladno z navedenim smo zasnovali Kompetenčni center za vodenje, v okviru katerega sistematično skrbimo za razvoj vodij, in sicer od opredelitve želenih kompetenc za vodenje na različnih ravneh do postavljanja standardov, s katerimi jih dosežemo. Vodje usmerjamo od začetnih delavnic do naprednih coachingov. V okviru Kompetenčnega centra tako iščemo in selekcioniramo vodstvene potenciale, skrbimo za razvoj naslednikov sedanjih vodij (npr. ob upokojitvah, napredovanjih, reorganizaciji ipd.), učinkovitost vodenja spremljamo skozi različne kazalnike, najbolj celovito sliko pa dobimo s pomočjo merjenja organizacijske vitalnosti v podjetju. Rezultati tega merjenja nam že nekaj let kažejo napredek na področju vodenja, predvsem v smislu izboljšane komunikacije, in podajanja povratne informacije ter zavzemanja za uspeh tima in vsakega člana v njem. To dokazuje, da smo pri razvijanju vodij na dobri poti.
Markova zgodba
Marko je pred kratkim postal vodja desetčlanskega tima. Vodenje je prevzel od Petra, ki se je upokojil, a je v Marku že pred nekaj leti videl potencial, tako da se je Marko tako rekoč razvijal ob njem. Peter je na Marka prenašal svoje znanje in s tem krepil predvsem kompetence vodenja. Marko je lahko Petra v preteklih letih opazoval, kako komunicira s člani tima, na kakšen način razporeja naloge in jim pomaga, ko se morda znajdejo v zagati. Hitro je spoznal, da so sodelavci med seboj različni, videl je, kdo ima kakšne kompetence, na katerih področjih so najboljši, in katere kompetence je treba pri posameznikih razvijati, da bodo njihovi rezultati še boljši. Ko je Marko postal vodja, se je takoj vključil v programe izobraževanj za vodje, kjer je spoznal teoretična izhodišča in praktična vodila. Ko je s tem zaključil, se je odločil za internega coacha, ki mu je pomagal ozavestiti, kar se je že naučil ter znanje prenesti nase in na svoj tim. Zdaj je Marko vse boljši vodja, saj mu je jasno bistvo vodenja: komunikacija, komunikacija in komunikacija. Potrditev o svojem napredku je Marko dobil tudi v rezultatih merjenja organizacijske vitalnosti, kjer se je pokazalo, da so sodelavci to prepoznali in so pripravljeni z njim še naprej dobro sodelovati.
Razvojno-izobraževalni programi Kompetenčnega centra za vodenje
Pri oblikovanju razvojno-izobraževalnih programov nas vodi zavedanje, da je bolj kot to, »kaj kot vodja znam«, pomembno, »kdo kot vodja sem«. Vse se začne z vizijo, zmožnostjo navduševanja sodelavcev za uresničevanje te vizije in njen uspešni prenos v prakso. Pri učinkovitem vodenju je zato pomembno, da vodje dobro poznajo sebe, svoje prednosti in šibkosti ter si z verodostojnostjo in avtentičnostjo pridobijo zaupanje sodelavcev. V kompetenčnem centru zato za vodje izdelamo vedenjske profile, s pomočjo katerih prepoznajo svoje prednosti in razvojne točke ter si na tej osnovi oblikujejo razvojne načrte za nadgradnjo vodstvenih kompetenc. Temu sledi sistematičen razvoj skozi izobraževalne programe.