Intervju

Vodenje občine je podobno nogometu: treba je prepoznati pomen ekipe

Čas branja 13 min

Intervju z Damjanom Anžljem, županom Mestne občine Murska Sobota, dobitnikom nagrade Zlati kamen 2024

Murska Sobota, znana kot "tihi šampion med mestnimi občinami", je v desetletju doživela izjemen razvoj. Mestna občina je pionir na področju trajnostne mobilnosti - brezplačni mestni promet so uvedli že leta 2007 - in privabljanja investicij. Njihovo gospodarstvo je prešlo od socialističnega velikana Mure do dinamičnih podjetij. Kazalniki trga dela, izobrazbe in gospodarstva so odlični. Posebej se ukvarjajo s potrebami romske skupnosti in mladih, spodbujajo kreativno podjetništvo. S temeljito prenovo mestnega središča pa so Murski Soboti vdahnili novo življenje.

Vse to Mestno občino Murska Sobota predstavlja kot zgledno regionalno središče in letošnjega prejemnika nagrade Zlati kamen, ki jo razvojno najboljšim občinam podeljuje Planet GV. O razvoju in aktivnostih, ki so prispevali k napredku, smo se pogovarjali z županom Mestne občine Murska Sobota Damjanom Anžljem.

Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota. Foto: osebni arhiv

Kako bi opisali razvoj Murske Sobote v zadnjih desetih letih? Katere so bile največje prelomnice?

Po propadu največjih zaposlovalcev v regiji, kot sta bila tekstilna tovarna Mura in živilsko predelovalna industrija ABC Pomurka, so se na njihovem pogorišču odprla manjša domača podjetja ter nekaj tujih podjetij, ki so na srečo dvignila krivuljo brezposelnosti v regiji navzgor. Tako so podjetja iz Mestne občine Murska Sobota v letu 2023 ustvarila 39,42 % prihodkov pomurske regije in ustvarijo največ prihodkov med pomurskimi občinami.

Podjetja iz Mestne občine Murska Sobota so v letu 2023 ustvarila 39,42 % prihodkov pomurske regije in ustvarijo največ prihodkov med pomurskimi občinami.

Poleg tega je bila mestna občina uspešna pri pridobivanju EU in drugih sredstev in na podlagi dobro pripravljenih prostorskih načrtov uspešno zaključila številne projekte – Regijski promocijski center EXPANO in Soboško jezero, Prenova mestnega središča, Urejanje kolesarskih povezav, dokončala Severno obrtno-industrijsko cono (SOIC), kjer so odprodana vsa razpoložljiva zemljišča.

Murska Sobota je dosegla odlične rezultate na področju trga dela, izobrazbe in gospodarstva. Kateri ukrepi so po vašem mnenju najbolj pripomogli k temu uspehu?

Mestna občina Murska Sobota izstopa na področju spodbujanja izobraževanja, saj že več let podeljuje štipendije nadarjenim študentkam in študentom mestne občine ter sofinancira programe razvijanja in pospeševanja raziskovalnega in inovativnega dela, uvajanja mladih v znanost ter dvigovanja ravni tehnične kulture. 

Kako ste uspeli preoblikovati gospodarstvo mesta po padcu velikana, kot je bila Mura, v uspešno središče dinamičnih podjetij?

Mestna občina Murska Sobota neposredno ni imela vpliva na samo prestrukturiranje podjetij, si je pa nenehno prizadevala za ustvarjanje ugodnih pogojev za spodbujanje podjetništva ter inovativnost, kot so komunalna ureditev Severne obrtno-industrijske cone, javni razpisi za dodelitev pomoči za razvoj podjetništva in malega gospodarstva, sodelovanje s Pomursko gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico, Razvojnim centrom Murska Sobota in Pomurskim tehnološkim parkom pri privabljanju novih investitorjev.

Kakšne ukrepe pa ste uvedli za premoščanje razkoraka med potrebami lokalnega gospodarstva in poklicnimi izbirami mladih? 

V ta namen je naš javni zavod Razvojni center Murska Sobota v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico izvedel več EU projektov na temo izbire pravega poklica. 

Na poklicno izbiro mladih pa vplivajo tudi vse večje potrebe lokalnega gospodarstva, zato nas izjemno veseli, da se iz leta v leto krepi vpis v poklicne srednje šole v občini z dodatnimi programi, ki jih narekuje poslovno okolje. 

Kako sistematično privabljate investicije v Mursko Soboto? Lahko delite kakšne uspešne zgodbe ali projekte?

Mestna občina Murska Sobota podpira razvoj gospodarstva v občini z ustvarjanjem pogojev za domače in tuje investicije ter pospeševanje gospodarskega razvoja in ustvarjanje novih delovnih mest, kakor tudi spodbuja razvoj podjetništva in malega gospodarstva v občini z dodelitvijo nepovratnih finančnih sredstev, dialogom in promocijo. 

Tako so bile v preteklosti komunalno opremljene večje ekonomsko-poslovne cone, kot so Severna obrtno-industrijska cona (SOIC) I,. II., in III. V preteklosti je Mestna občina Murska Sobota zgradila tudi podjetniški inkubator, ki je polno zaseden in nima več prostih kapacitet za zagotavljanje prostorskih pogojev za mlada podjetja oz. startupe.  

Drobno gospodarstvo Mestna občina Murska Sobota podpira z vsakoletnim razpisom za dodelitev subvencij za podjetništvo (mehanizem De minimis), kjer se subvencionirajo najemnine, nove zaposlitve, investicije in druga področja, glede na potrebe drobnega gospodarstva. 

Kako podpirate mlade podjetnike in kreativno podjetništvo v vašem mestu?

Podporno okolje za podjetja in posameznike s podjetniškimi idejami gradimo skupaj s svojim javnim zavodom Razvojni center Murska Sobota (RCMS), v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico Murska Sobota in Pomurskim tehnološkim parkom. 

Župan mora svoje delo dojemati kot poslanstvo. Biti mora pošten in iskren. Imeti mora vizijo razvoja občine ter delati v prid lokalne skupnosti. 

Med drugim jih podpiramo tudi v sklopu nacionalnega projekta SPOT - slovenska poslovna točka z namenom krepitve podjetniškega potenciala v regiji in hitrejšega ter poenostavljenega ustanavljanja novih mikro, malih in srednje velikih podjetij terizboljšanja podjetniške kulturev občini in regiji. 

Razvojni center Murska Sobota od leta 2020 daje poseben poudarek na spodbujanju mladih podjetnikov v MOMS in širše v pomurski regiji. Vedno nov prirast podjetniške dejavnosti je namreč tisto, kar zagotavlja rast in naravno obnavljanje sektorjev tudi v prihodnje. 

V RCMS se trudijo spodbujati priložnosti za mlade in prihodnje podjetnike ter pomagati ustvarjati priložnosti zanje. Ena takšnih priložnosti je regijski projekt Podjetno nad izzive v Pomurski razvojni regiji – PONI Pomurje.

Kako uspešni so vaši programi inkubatorjev za mlade in kakšne rezultate ste dosegli na tem področju?

Pomurski tehnološki park je izjemno uspešen pri podpori podjetij, v zadnjih dveh desetletjih so podprli več kot 200 podjetij pri zagonu njihovega podjetja, njihovem hitrem razvoju in komercializaciji inovativnih izdelkov in storitev, kar je pripomoglo k ustvarjanju več kot 1500 novih delovnih mest. V projektne pobude je bilo vključenih 290 študentov, kar je privedlo do razvoja 82 inovativnih rešitev.

Murska Sobota je bila med pionirji na področju trajnostne mobilnosti z uvedbo brezplačnega mestnega prometa že leta 2007. Kako ocenjujete uspeh tega ukrepa danes?

Brezplačni mestni avtobus smo v tem času razširili še z eno linijo. Glede na pobude javnosti po vzpostavitvi dodatne tretje linije oziroma po optimizaciji delovanja mestnega prevoza potnikov, ki bi v sistem mestnega prevoza potnikov vključila še ostala zaledna naselja, menimo, da je bil ukrep uspešen. Zagotovo pa promocija in ozaveščanje na področju trajnostne mobilnosti zahtevata veliko naporov in daljše časovno obdobje.

Ali načrtujete kakšne nove ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v prihodnje?

Mestna občina intenzivno širi in pripravlja cestno in prometno infrastrukturo na način, da bo čim bolj prijazna pešcem in gibalno oviranim, vožnja s kolesi pa varnejša, udobna in privlačna za kolesarje.

Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo je bilo v letu 2022 14.954 metrov javnih poti za kolesarje, kar je 20 % več v primerjavi z letom 2018. Podatek nakazuje, da je razvoj kolesarske infrastrukture v občini zastavljen v pravilni smeri. Z ureditvijo kakovostnih površin za kolesarje želi Mestna občina vzpostaviti povezanost izhodišč in ciljev za vse vrste kolesarskega prometa. 

Podobno kot v nogometu je tudi pri vodenju občine, podjetja ali bodisi katere koli druge institucije potrebno uvideti pomen ekipe.

Na tem področju naj izpostavimo še P+R parkirišče, dobro koriščen sistem souporabe vozil Avant2go, ki smo ga imeli v Murski Soboti prvi za Ljubljano, brezplačne prevoze za starejše in socialno ogrožene Prostofer.

Občanom in obiskovalcem je na voljo tudi sistem souporabe koles Soboški biciklin, ki ga je občina uvedla leta 2017. Od takrat sistem vztrajno širimo in dodajamo nove postaje, v zadnjem letu se je razširil tudi na podeželje. Trenutno sistem obsega 21 postaj za avtomatizirano izposojo koles s pripadajočo opremo in več kot 50 kolesi, od katerih je 16 električnih. V sistem Soboški biciklin so ob Murski Soboti vključene tudi občine Puconci, Ljutomer, Veržej, Tišina in Moravske Toplice.

Murska Sobota je prav tako med najbolj uspešnimi kraji pri vključevanju romske skupnosti. Katere ukrepe ste uvedli za dosego tega uspeha in kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Kako ocenjujete trenutni položaj romske skupnosti v vaši mestni občini in kateri so naslednji koraki za izboljšanje njihovega položaja?

V občini deluje Komisija za romska vprašanja, ki se aktivno vključuje v razreševanje romskih vprašanj in problemov. V okviru te komisije poteka medinstitucionalno sodelovanje na lokalni ravni, saj sodelujejo vse institucije, ki delujejo z romsko populacijo.

Mestna občina Murska Sobota je v zadnjih letih opravila izjemno delo na področju zagotavljanja infrastrukturnih pogojev ter ureditve celotnega romskega naselja Pušča. Vložili smo veliko truda, energije in tudi sredstev.

Poleg infrastrukturnih izboljšav se je potrebno osredotočiti tudi na druga področja, kot so izobraževanje, zaposlovanje in socialna vključenost Romov, saj so to ključni dejavniki za trajnostni razvoj Pušče in drugih romskih skupnosti v mestni občini. 

Zato je Mestna občina Murska Sobota sprejela akcijski načrt za razvoj romske skupnosti v MOMS za obdobje 2023 – 2030, katerega cilj je izboljšati položaj romske skupnosti v občini in zagotoviti njihovo enakovredno vključevanje v lokalno skupnost.

Vsak posameznik v ekipi mora čutiti, da je za dosego cilja pomemben in se mora zavedati pomena opravljenega dela.

V dokumentu so opredeljena prioriteta področja, ki jih je treba obravnavati v razvoju romske skupnosti. Med njimi so zagotavljanje kakovostnega in zdravega bivalnega okolja ter izboljšanje dostopa do stanovanj in stanovanjski razvoj Pušče. Poleg tega se bo pozornost namenila tudi izobraževanju, zaposlovanju in socialni varnosti romske skupnosti.

Prepričani smo, da je sodelovanje med občino, romsko populacijo in drugimi institucijami ključno pri napredku romske skupnosti. Skupaj identificiramo potrebe in cilje skupnosti ter oblikujemo načrte in programe, ki bodo podpirali njihovo uresničitev. K temu prispeva tudi Pisarna za podporo razvojnim projektom Romske skupnosti, ki deluje v okviru Razvojnega centra Murska Sobota.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno soočate kot župan Murske Sobote?

Gospodarski razvoj v Mestni občini Murska Sobota temelji na aktivaciji obstoječih in razvoju novih poslovnih con, spodbujanju podjetništva, inovacij in povezovanju gospodarstva z izobraževalnimi in razvojnimi institucijami. Izziv predstavlja ustvarjanje ugodnega podjetniškega okolja in privabljanje investicij, ki bi omogočile dinamičen gospodarski razvoj in povečale konkurenčnost mestne občine.

Na področju izzivov razvoja trajnostnega turizma ima poseben pomen razvoj kakovostne turistične ponudbe, izboljšanje infrastrukture in sodelovanje med deležniki, da bi Mestna občina Murska Sobota postala privlačna destinacija za obiskovalce.

Katere menite, do so ključne lastnosti župana kot vodje (mestne) občine? 

Župan mora svoje delo dojemati kot poslanstvo. Biti mora pošten in iskren. Imeti mora vizijo razvoja občine ter delati v prid lokalne skupnosti. Vsekakor pa je pomemben spoštljiv odnos do vseh. Predvsem pa mora biti preudaren in povezovalen. S svojim delovanjem mora biti vzgled ostalim.

Katere so ključne veščine vodenja, ki prispevajo k uspehu? 

Veščine vodenja so ključnega pomena za dosego cilja. Vodja mora znati motivirati in navdihniti svojo ekipo, da mu sledi na poti do postavljenega cilja. Sposobnost delegiranja nalog in spremljanje učinkovitosti je prav tako pogoj za dobro vodenje. 

Vsak posameznik v ekipi mora čutiti, da je za dosego cilja pomemben in se mora zavedati pomena opravljenega dela, kajti vodja je lahko uspešen le, v kolikor je uspešna tudi njegova ekipa.

Veliko ste vpleteni tudi v lokalni nogomet. Kaj vam daje ta šport in kakšne vzporednice lahko povlečete med nogometom in vodenjem občine?

Kot nogometnemu funkcionarju in navdušencu mi nogomet pomeni veliko. Moja družina je z nogometom povezana že vrsto let. Na splošno nogomet izžareva veliko strasti in veselja ob dobrih rezultatih in nasprotno veliko žalosti in razočaranja ob porazih. Za vsem tem pa je veliko trdega dela, odrekanja in prilagajanja. 

Podobno kot v nogometu je tudi pri vodenju občine, podjetja ali bodisi katere koli druge institucije potrebno uvideti pomen ekipe. Znotraj ekipe moramo skrbeti, da en drugega vzpodbujamo, si pomagamo in delamo v duhu pregovora "vsi za enega eden za vse". Ker če uspemo doseči to, potem smo lahko prepričani, da bomo dosegali dobre rezultate. 

Za zagotavljanje kvalificiranega in prilagodljivega kadra je treba tudi povečati število študentov in dijakov glede na izobraževalna področja, po katerih povprašuje trg dela.

Podobno vzporednico bi lahko potegnil tudi z vodenjem občine. Še posebej pri nas v Pomurju je nogomet tudi način življenja, saj skoraj ni vasi, kjer se nogomet ne bi igral. In dejansko se tudi vzdušje in razpoloženje ljudi v občini čuti na podlagi rezultatov, ki jih dosegajo domače športne ekipe.  

Kako vidite prihodnost Murske Sobote v naslednjih desetih letih? Kakšni so vaši načrti za nadaljnji razvoj mestne občine?

Za zagotavljanje trajnostnega razvoja naše občine si moramo prizadevati za reševanje ključnih vprašanj, kot so zmanjševanje obremenitev okolja, starajoče se prebivalstvo, sledenje hitremu razvoju digitalizacije, ohranjanje kulturne dediščine, uporaba obnovljivih virov energije, spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti, upravljanje z vodo, spodbujanje lokalne raznolikosti in krepitev lokalnih znanj.

Mestna občina Murska Sobota je pred velikimi razvojnimi izzivi, ki zahtevajo celostno in večdimenzionalno pristopanje k načrtovanju in izvajanju politik. Na eni strani je potrebno nasloviti demografske izzive, povezane s staranjem prebivalstva, na drugi pa ekonomske, kjer je ključno spodbujati in podpirati lokalno podjetništvo in kadrovske primanjkljaje. Celostni pristop in sodelovanje med različnimi sektorji bosta ključna za doseganje trajnostnega razvoja, ki bo koristil tako trenutnim kot prihodnjim generacijam prebivalk in prebivalcev Mestne občine Murska Sobota.

Ustvariti je potrebno skupno točko med gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami, da se ustvari sodelovanje med njimi in zagotovi ustrezen kader za potrebe gospodarstva. Takšna skupna točka je Tehnološko-kompetenčni park Soboško jezero. Ta pomeni vključujoč podporni sistem za nastanek, rast in razvoj novih podjetij ter ponuja obsežno poklicno orientacijo in se osredotoča na posameznikove lastnosti, sposobnosti in interese ter daje nevtralne in objektivne povratne informacije, ki jih je mogoče uporabiti za proces odločanja. 

Tehnološko-kompetenčni park Soboško bo pomemben vir informacij za šole, ki bodo lahko na osnovi izmenjave informacij izboljšale svoje programe in poskrbele, da so ti usmerjeni k spodbujanju razvoja talentov in interesov mladih. 

Glavna ciljna skupina bodo mladi, ki vsako leto izbirajo svojo poklicno pot. Namenjen pa bo tudi odraslim zaposlenim, ki želijo začeti novo poslovno dejavnost ali se prilagoditi novim trendom na delovnem mestu, se naučiti novih veščin oziroma preprosto razumeti svoje interese in talente na globlji ravni. 

Tehnološko-kompetenčni park Soboško bo pomemben vir informacij za šole, ki bodo lahko na osnovi izmenjave informacij izboljšale svoje programe in poskrbele, da so ti usmerjeni k spodbujanju razvoja talentov in interesov mladih. Prav tako bo park predstavljal dragocen vir informacij za podjetja, ki si prizadevajo pridobiti in ohraniti talentirane delavce. Na podlagi tega bodo lahko podjetja prilagajala svoje strategije zaposlovanja, razvoja in usposabljanja.

Gospodarstvu bo treba ponuditi ustrezno kvalificiran in izobražen kader. Za zagotavljanje kvalificiranega in prilagodljivega kadra je treba tudi povečati število študentov in dijakov glede na izobraževalna področja, po katerih povprašuje trg dela. V občino je treba privabiti izvajalce visokošolskih in drugih strokovnih programov ter se zavzemati, da tovrstne programe pričnejo izvajati tudi obstoječe šole v občini, ki imajo zato ustrezne kompetence in kapacitete. 

Oznake:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije