Kako močno se današnja sodobna poslovna okolja zavedajo pomena različnosti generacij, prepletenih v delovne procese? Znajo vodje sodobnih poslovnih okolij videti in razumeti medsebojno sodelovanje vsakega člena njihovega podjetja kot ključ do uspeha?

Za sodobni ekonomski sistem je najpomembnejša srednja generacija, saj žene gospodarstvo, je dobičkonosna in samozadostna, medtem ko je treba denar za mlado in upokojensko generacijo zagotoviti iz drugih resursov. Večino resursov ustvarja gospodarstvo. Podjetja so stalno vpeta med idejo in izvedbo, iskanjem novosti in preizkušanjem, vse za to, da bi na trgu prikazala svojo prednost pred konkurenco in bila še uspešnejša.

Medgeneracijsko povezovanje

Za dolgoročno delovanje, poslovanje in razvoj podjetja je pomembno medgeneracijsko povezovanje. Osredotoča se na povezovanje med različnimi generacijami, največkrat z vidika medčloveških odnosov in uresničevanja medgeneracijske solidarnosti. Predstavlja vez med generacijami in je temelj za razvoj in uresničevanje solidarnosti v sodobni družbi. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva na veljavi predvsem zaradi prepletanja toliko različnih generacij v bivalnem okolju in nujnosti njihove kolaboracije. Generacije bi morale med seboj sodelovati, prenašati in mentorirati ena drugo in se učiti. Prav prenos znanja iz ene generacije na drugo je bistvenega pomena za lažje bivanje in delovanje prihodnjih generacij1. V 21. stoletju lahko klasificiramo tri različne generacije, ki sestavljajo srednjo generacijo oz. predstavljajo gonilno silo sodobnega ekonomskega sistema in ki jih načeloma že vsi dobro poznamo: generacija otrok blaginje (baby boom), rojeni med leti 1946 in 1964, generacija X, ki jo predstavljajo rojeni med leti 1965 in 1980, ter generacija Y, ki jo predstavljajo rojeni med leti 1981 in 1996.

Vsaka generacija s svojimi značilnostmi tvori skupnost. Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje generacije, posledično vplivajo tudi na ustvarjanje generacijskega stila. Generacije se največkrat oblikujejo pod vplivom velikih družbenih dogajanj oz. pretresov (demografske spremembe, sprejemljivi dogodki, politični oz. javno izpostavljeni vodje itd.). Način, kako je generacija nastala, pa je osrednji temelj za ustvarjenje generacijskega stila generacije.

Ključna je ustrezna komunikacija

Ključna pri izmenjavi informacij je komunikacija. Vsaka generacija ima svoje načine komuniciranja, ki ga ne moremo posploševati na posameznike, pač pa le na generacijo kot celoto. Stereotipe, ki obstajajo v družbi, je potrebno zanemariti. Komunikacija mora temeljiti na profesionalnem odnosu, nikakor ne sme biti subjektivna. Kadrovniki se morajo naučiti razumeti načine komunikacij vsake generacije, ki je prisotna v njihovem podjetju, in informacije strokovno prenašati do svojih nadrejenih, ki bodo na podlagi teh informacij izbrali pravilne odločitve. Komuniciranje med generacijami na vseh nivojih mora biti v balansu, vsakršno prepoznanje ali začetek konflikta mora biti takoj prekinjeno. Zakaj predstavnike starejše generacije na vsak način usmerjati v najnovejše informacijske trende komuniciranja, če jim osebni stik pomeni osnovo komuniciranja? Na sestanku so suvereni, samozavestni in uspešni. Ne bojijo se komunikacije v živo. Predstavnike generacij, ki so bolj izkušeni v direktni, osebni komunikaciji, je potrebno v tem podpirati, izobraževati in razvijati. Predstavniki mlajših generacij komunicirajo preko elektronske pošte, mobilnih telefonov in ostalih orodij, ki brišejo meje med ljudmi. Mlade je potrebno na tem področju spodbujati, da se mrežijo, prinašajo nove kontakte in poslovne povezave, ki so v današnjem sodobnem poslovnem svetu še kako pomembni. Vsako generacijo moramo znati spodbujati na način, ki ga sama postavlja v ospredje. Generacije spodbujamo, da si preko komunikacijskih orodij izmenjujejo informacije, se učijo in sodelujejo na visokem nivoju, ki podjetju prinaša dodano vrednost.

Več krepitve organizacijske kulture in strpnosti za medgeneracijski dialog