Podaljševanje delovne kariere in staranje delovne sile zahtevata prilagoditve v delovnem okolju z izboljšanjem delovnih pogojev in oblikovanjem kakovostnejših delovnih mest, prilagojenim starajočim se zaposlenim1, 2. Starejši zaposleni poročajo o stresu, pomanjkanju podpore s strani vodij, pretiranih fizičnih zahtevah in pretiranem poudarku na kvalifikacijah kot ključnih ovirah za vztrajanje na trgu dela1.

Podjetja namreč pogosto zamujajo z implementacijo sodobnih načinov vodenja, ki bi akomodirale potrebe in želje starejših zaposlenih. V tem prispevku podajamo nekatera izhodišča za vodenje starejših zaposlenih, s poudarkom na modelu celotnega razpona vodenja.

Zahteve po novih kompetencah vodij

Vodje imajo pri implementaciji kadrovskih praks, povezanih z upravljanjem staranja, pomembno vlogo. Oni bodo nosilci ali pa zaviralci sprememb na tem področju. Strošek neustreznega vodenja so lahko negativna stališča zaposlenih in slabši delovni rezultati.2 Zato je v literaturi ozaveščanje vodij na vseh ravneh organizacijske strukture o posebnostih starejših zaposlenih izpostavljeno kot najpomembnejši ukrep v okviru upravljanja starejših zaposlenih.3, 4, 5, 6 Seminarji ozaveščanja za vodje o vlogi staranja pri delu v prvi vrsti pripomorejo k spreminjanju odnosa, ki ga imajo vodje (in posledično ostali zaposleni) do starejših sodelavcev ter k spreminjanju s starostjo povezanih stereotipov. Vodje morajo biti deležni usposabljanj s tega področja, da bi lahko prepoznali lastne predsodke in da bi razumeli posebne potrebe in vrednote starejših zaposlenih. Posledično bo obstajala večja verjetnost, da bodo z njimi ravnali pošteno.7, 8