Voditi milenijce
Čas branja 11 minV vsaki delovni organizaciji se srečujejo delavci različnih starosti, z različnim znanjem, delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Ljudje smo si precej različni tudi po značaju. Ne moremo iz svoje kože in tudi na delovno mesto prinašamo svoje posebnosti in lastnosti. Za dobro sožitje med sodelavci je treba upoštevati različnost ter iskati skupne vrednote in lastnosti. Vsem pa mora biti osrednji cilj doseganje čim boljših rezultatov celotne delovne ustanove.
Delovna organizacija je tim, v katerem ni prostora za medsebojno tekmovanje posameznikov.
Razvrstitev in značilnosti posameznih generacij
Poleg povsem osebnih značilnosti in posebnosti lahko opazimo tudi nekatere skupne lastnosti, ki opredeljujejo posamezne generacije. Poudariti je treba, da so posamezniki lahko popolnoma drugačni od večine pripadnikov svoje generacije. Veliko je lastnih značajskih in v primarni družini privzgojenih lastnosti, ki nas izločajo iz povprečja. Vendar pa strokovnjaki zaposlene razvrščajo v štiri generacijske skupine. Vsaka ima svoje posebnosti.
1. GENERACIJA VETERANOV – tradicionalisti, rojeni v obdobju 1920–1945. Večinoma so že upokojeni, vendar nekateri še vsaj občasno prihajajo na delovno mesto. Na to generacijo je močno vplivala druga svetovna vojna in čas po njej, ko so s skupnimi močmi gradili vso infrastrukturo, šole, zdravstvene, zadružne, kulturne domove in tovarne. Pred užitke so postavljali delo. Še vedno cenijo red in disciplino. Imajo delovne navade, so trpežni in potrpežljivi. Brezpogojno spoštujejo avtoriteto. Zavedajo se, da »brez dela ni jela.«
2. OTROCI IZOBILJA – to je tako imenovana generacija baby boom, rojena med leti 1946 do 1965. Spodbujali so jih k učenju. »Uči se, da ti ne bo treba delati,« so slišali vsak dan. Od svojih staršev so pridobili močne delovne navade, iz okolja, ki jim je vse nudilo, pa tudi vse večji pohlep po materialnih dobrinah. Živeli so v času hipijevskega gibanja. Življenje je treba izživeti. Njihove vrednote so povezane s trdim delom, ki se lahko zavleče pozno v noč. Zanje je zelo pomemben položaj, ki ga dosežejo v organizaciji. Pri delu so zelo zavzeti in zvesti. Kariero postavljajo pred družino. Številni so že zapluli v tretje življenjsko obdobje, ki ga z dobro zdravstveno oskrbo in primernim delom želijo čim kakovostneje in dlje preživeti.
Celotna populacija milenijcev bo morala vzljubiti delo in skromnost.
3. GENERACIJA X je prva generacija, ki je že v času šolanja ali takoj ob vstopu v službo začela delati z računalniki. Rojeni so med leti 1966 in 1985. To generacijo je doletela velika brezposelnost ob propadanju podjetij. Doživeli so gospodarski kriminal, ekološke katastrofe, politične igre in izgubo verodostojnosti institucij. Zato so številni predstavniki cinični in skeptični. Na prvo mesto postavljajo kakovostno zasebno življenje. To so navadno visoko izobraženi ljudje z veliko delovnimi izkušnjami. Delajo samostojno in želijo imeti prilagodljiv delovni čas. Poleg službe cenijo tudi zabavo in počitek. Veliko se družijo s prijatelji, večino časa pa preživijo z družino, če jo imajo. Mirne vesti kršijo zakone.
4. GENERACIJA Y so posamezniki, rojeni med letoma 1986 in 2000. Revija TIME jih je označila kot »THE ME ME ME GENERATION« (generacija jaz jaz jaz). Na naslovnico so dali dekle, ki leži in se fotografira. Pod tem velikim naslovom je še zapisano, da so milenijci leni, vase zagledani in dolgo živijo pri starših. Zraven je hudomušno dodano: »Zakaj nas bodo prav oni rešili? Ker so miroljubni, demokratični, tolerantni, ustvarjalni in predvsem – so najbolj izobražena generacija v zgodovini človeštva.«