Obstajajo različni prijemi za vodenje zaposlenih pri doseganju poslovne odličnosti. Nenehno povečevanje učinkovitosti je dobrodošlo, vendar je treba vedeti, da so kadri človeška bitja, ne stroji. Pri načrtovanju in zastavljanju ciljev organizacije moramo upoštevati čustveno komponento. Srečni in zadovoljni delavci bodo vložili več energije v izvedbo delovnih nalog, zato bo delo opravljeno hitreje in bolje.

V svetu se je začela uveljavljati služba direktorjev za srečnost. Če smo realni, najbrž ni pametno uvajati novega delovnega mesta, ki bi v poimenovanju vsebovalo izraz »sreča«. Še vedno smo namreč prežeti s tradicionalno miselnostjo, da ima delo drugačno konotacijo kot sreča. Smiselno je torej tiho uvajanje srečnosti na delovnem mestu. Idealno bi torej bilo, da bi tovrstne veščine obvladali in uvajali vodje, sicer pod drugim imenom, a z identično vsebino. Vodjem namreč podrejeni bolj zaupajo, kot bi nekomu tretjemu, po drugi strani pa imajo vodje, ne le avtoritete v odnosu do zaposlenih, ampak tudi bolje poznajo njihove osebnosti, kot bi jih nekdo, ki bi na novo postal del organizacije.

Česa bi morali biti sposobni vodje, da bi ustvarjali in ohranjali pozitivno delovno vzdušje

Začnimo z upanjem, ki bi ga morali sejati v interakcijah s podrejenimi. Ljudje z višjo ravnjo upanja si v življenju zastavljajo zahtevnejše cilje, do katerih imajo pozitiven odnos, predstavljajo jim izzive ter možnosti za uspeh in doseganje pozitivnih čustev. Takšne osebe občutijo v procesu uresničevanja ciljev nižjo stopnjo tveganja in so bolj prepričane, da jih bodo dosegle, zato jim to tudi uspeva.

Naslednji element, značilen za vodjo, je razvoj zaupanja med člani tima. V ta namen mora pri podrejenih vzbujati zaznavanje strokovne podkovanosti, dobronamernosti in integritete. Če sledilci verjamejo, da vodja poseduje te lastnosti, bodo bolj zaupljivi in pripravljeni sprejemati tveganja pri svojih dejanjih. Vodje s svojimi sledilci razvijejo razmerja, polna sodelovanja in zaupanja, s spodbujanjem vključenosti sledilcev, odprte komunikacije, pretoka ključnih informacij in s transparentnim izražanjem svojih lastnosti, vrednot, pričakovanj in pomanjkljivosti ter spodbujanjem enakega ravnanja pri drugih.

Ključni atribut srečnosti zaposlenih so pozitivna čustva, zato bi jih morali vodje preudarno vcepljati v tkivo odnosov na delovnem mestu. S pozitivnimi čustvi lahko omilimo učinek negativnosti, zato jih je pomembno doživljati čim pogosteje. Zmožnost pozitivnih čustev, da za trenutek razširijo našo pozornost in mišljenje, vodi v odkrivanje novih idej, dejanj in razvoj socialnih vezi. Čeprav je motivacija za doživljanje pozitivnih čustev običajno zgolj hedonistična, sočasno gradijo naše fizične, intelektualne, psihološke in socialne vire. Vodje lažje sprožijo pozitivna čustva med sledilci, saj bodo bolj verjetno dosegli identifikacijo zaposlenih z njihovimi in organizacijskimi ključnimi cilji.

Pozitivno vzdušje se bo bolj verjetno ohranjalo, če bodo podrejeni spoznali, da vodja, ne le stremi k ciljem, ampak se zaveda, da je pomembna predvsem pot, ki ji daje smisel tudi trajna usmerjenost delovnega kolektiva v zagotavljanje dobrega počutja vseh zaposlenih. Sočasno je treba personalni razvojni okvir članov tima usklajevati z vizijo in vrednotami organizacije, vključno s preoblikovanjem delovnih nalog in delovnega okolja, tako da se lahko kadrovski potenciali optimalno izkoriščajo, kar znova prispeva k večjemu zadovoljstvu in boljšemu počutju zaposlenih na delovnem mestu.

Inovativni pristopi

Navedimo nekaj inovativnih pristopov vodij za negovanje pozitivnega vzdušja v organizaciji: neuradno druženje med sodelavci, uvajanje ukrepov za večjo prijaznost do družine, stena komplimentov za objavljanje anonimnih pohval, namenjenih posameznikom in skupinam, dan palačink, razdelitev enotnih majic z motivacijskim sporočilom, zdrav odmor za zaposlene, npr. s svežim sadjem lokalnih pridelovalcev.

K plemenitenju človeškega kapitala prispeva tudi razvoj optimizma med sodelavci, ki je ravno tako povezan z usidranostjo pozitivnih čustev. Učinkovito odpravljanje pesimističnih misli nam omogoča, da v času stiske spremenimo svoj odziv iz potrtosti in obupa v dejanja in dobro voljo. Vodje vplivajo na optimizem z identifikacijo s sledilci in vzbujanjem pozitivnih čustev pri njih. Optimizem je mogoče ustvariti z modeliranjem želenih pozitivnih čustev, kar vpliva na stopnjo realističnega optimizma sledilcev, spodbuja njihov pozitivni odnos in visoko raven uspešnosti.

Pogoj za razvoj omenjenih sposobnosti vodij je premik v njihovi naravnanosti. Vodja se lahko odloča samovoljno, lahko pa v sprejemanje odločitev vključi podrejene, na katere se njegove odločitve nanašajo. Pomembno je, da kadri verjamejo v to, kar delajo, in da se pri tem tudi zabavajo. Kadre je treba poslušati, vključevati in jih motivirati. Kaj pomaga popolnost poslovnega načrta, če pri njegovi realizaciji sodelujejo ljudje, ki niso zavzeti, iščejo izgovore, si ne zaupajo in ne znajo dobro sodelovati?

Vodje se morajo osredotočiti na razvoj močnih področij pri sebi in drugih, namesto poudarjanja pomanjkljivosti. Stalna graja namreč zavira razvoj.

Kako naj se vodja dokoplje do informacij o zaposlenih, da bo natančneje vedel, s kakšnimi osebnostmi dela, in ustrezno prispeval k razvoju njihove odličnosti?

Eden od obetavnih načinov je t. i. metoda pozitivnega poizvedovanja, ki se osredotoča na to, kar je pravilno, pozitivno ali možno, zato krepi učinkovitost in sposobnost skupine, organizacije ali skupnosti. Usmerjena je k iskanju najboljšega v posameznikih, čemur sledi skupno oblikovanje vizije, zagotovitev soglasja vseh vključenih ter kolektivno iskanje, preverjanje in izvedbo najboljših možnosti. Pogoja za smiselnost uporabe te metode sta strokovna usposobljenost kadrov in njihova odgovornost. Če malce posplošimo, bi lahko rekli: »Delo ni zabava, je pa lahko zabavno, ustvarjalno, izpolnjujoče in osrečujoče.«

Pomembno je, da kadri verjamejo v to, kar delajo, in da se pri tem tudi zabavajo.