Sodobno voditeljstvo

Vodja kot povezovalec in raziskovalec novih poti

Čas branja 17 min

Vloga vodje se zelo spreminja. Postaja povezovalec, usklajevalec harmonije med ljudmi. Razumeti mora posel in poznati ljudi. Seveda je prva odgovornost vodje sprejemanje odločitev, ki vodijo k doseganju ciljev. Toda samo fokus na številke še zdaleč ni dovolj, nujna je usmerjenost v ljudi, tudi vase. Negotovo in spremenljivo okolje zahteva veliko različnih talentov in sposobnosti, zato predstavljam koncept sodelovalnega voditeljstva kot ustrezen odgovor na izzive vodenja nove dobe.

Obvladanje poslovnih in ekonomskih znanj je za vodjo samoumevno, saj je to potreben temelj, na katerem lahko gradi naprej. Če je kdo v dilemi, katera poslovna in ekonomska znanja mora vodja imeti, naj si ogleda predmetnik odličnih MBA šol, denimo FELU MBA ali IEDC, najboljših šol v ZDA, kamor spadajo Harvard, Chicago, Kellog, MIT in Warton5 oziroma najboljših poslovnih šol izven ZDA: Ivey v Kanadi, London Business School, INSEAD v Franciji, IE v Španiji ter IMD v Švici5. Vendar opravljen MBA še ni zagotovilo za dobrega vodjo in tudi potrebna znanja lahko vodja pridobi tudi na drug način. Od 100-tih najbolj uspešnih svetovnih poslovnih voditeljev jih je MBA študij opravilo le 294, ostali so potrebne kompetence razvijali na drugačen način. Poleg poslovnega in ekonomskega znanja mora vodja dobro poznati tudi ustroj organizacije, ki jo vodi, poslovni model, posamezne poslovne procese in njihovo medsebojno prepletenost in soodvisnost ter seveda tudi procese sprejemanja odločitev in izvajanja. Čeprav se tudi to sliši samoumevno, lahko v praksi srečamo vodje, ki menijo, da ni pomembno in potrebno, da poznajo procese, naj se s tem ukvarja tisti, ki je za to zadolžen.

Razumemo torej, da ima vodja potrebna poslovno-ekonomska znanja ter pozna poslovni model in procese. Vendar je to samo eden od potrebnih pogojev, ki pa ni zadosten, da bo vodja tudi dober, torej uspešen in učinkovit. Znanje je včasih zadoščalo za uspešnost, zdaj pa brez kreativnosti in prilagodljivosti uspeh ni več mogoč. Samo pomislimo na nove tehnologije in trende, ki spreminjajo naš način poslovanja, kot denimo digitalizacija, robotizacija, internetne stvari, obogatena resničnost, igrifikacija, krožno gospodarstvo … Vodja mora biti odprt za novosti in razumeti, kakšne premike lahko z njimi naredi v svoji organizaciji in v verigi vrednosti.

Vsak vodja je hkrati tudi manager. Osnovne naloge vodje oziroma managerja so planiranje, organiziranje, koordiniranje, nadzor in ukrepanje ob odstopanjih od planov. Zato vodja določa cilje, dolžnosti in odgovornosti zaposlenih, organizira vire za doseganje rezultatov, koordinira delo, nadzira dosežene rezultate in sprejema ustrezne ukrepe ob odstopanjih. Pooblastila in formalno moč za to mu daje vloga v organizaciji. Ob tem pa se mora zavedati tudi svoje družbene odgovornosti, ki jo s tem prevzema, saj je pomemben tudi način, kako dosega cilje.

Najvišji vodja organizacije mora skrbeti za celoto, za prave pristope, za ključne odgovore na bistveni vprašanji: kaj in kako. Kaj je usmerjen v strategijo, v to, kaj bomo delali, česa ne bomo delali, in postavlja temelje za uspešnost. Izvorno vprašanje je pravzaprav »zakaj«, ki je usmerjeno v preverjanje naših temeljnih motivacij. Vprašanje »kako« pa se osredotoča na izvedbo, v operativno odličnost, ki jo merimo z učinkovitostjo ter vplivom organizacije na ljudi in okolje. Vodje, ki so odgovorni vsak za svoj poslovni proces oziroma za svoje področje, običajno dajejo na prvo mesto prav svoje področje in lahko spregledajo soodvisnost in vplive na celoto, najvišji vodja pa mora imeti celovito sliko, usklajevati celoten sistem in pravilno usmerjati posamezne dele tega sistema, da zagotavlja trajnostno poslovanje.

Pri tem mora znati postavljati prave prioritete in vztrajati pri njihovi izvedbi.

Predvsem pa je vodja povezovalec, ki ve, da se ljudje povezujemo s srcem in ne z glavo. Je tisti, ki v organizacijo neprestano vnaša navdih, navdušenje, saj je to potrebno, tako kot je potrebno nihalu za nenehno gibanje dovajati energijo, sicer se ustavi. Zato je vodja tudi resonator, ki z oblikovanjem namena vzpodbuja resonanco med zaposlenimi za uresničevanje vizije. Povezovalno vlogo udejanja tudi zunaj organizacije, v vrednostni verigi in z vsemi deležniki.

Vodje redko rešujejo enake probleme zaporedoma. Pravzaprav se ne srečujejo z znanimi problemi. Njihovi izzivi so čedalje bolj dileme o prihodnosti, ki imajo lahko veliko različnih pristopov. Receptov ali študij primerov, na katere bi se lahko oprli, ni, zato so pogostokrat potrebni razmisleki o temeljnih vprašanjih. Pri iskanju pravih odgovorov je potrebna modrost, preplet vseh inteligenc: razumske, čustvene in duhovne. Tudi intuicija pri tem igra pomembno vlogo, saj je informacij okrog nas toliko, da jih vseh razumsko ne moremo dojeti in analizirati.

Internet, denimo, generira ogromne količine podatkov in v zvezi s tem mora vodja razvijati sposobnost, da odmisli tisto, kar ni pomembno, in iz ogromnih količin podatkov izlušči ključne informacije. To so lahko zametki novih poslovnih modelov, osnova za nove poslovne priložnosti in transformacijo organizacije. Podobno je potrebno iskati nove vzorce v povezavah med različnimi disciplinami. Vodja mora imeti pogum, da gre preko meja svoje industrije, saj se prave priložnosti rojevajo prav na robovih.

Nič novega: vse se spreminja

Nič novega ne povemo, če govorimo o nenehnih spremembah. Morda je novo le to, da smo priča čedalje večjemu številu pojavov črnih labodov, nepredvidljivih dogodkov z velikimi učinki.

Ameriška vojska je za okolje, kjer nikoli ne veš, kaj te čaka, saj je visoko občutljivo, negotovo, kompleksno in dvoumno, skovala izraz »VUCA« (V - volatility, U - uncertainty, C - complexity in A - ambiguity). V »VUCA« svetu so za preživetje in zmago potrebne bistveno drugačne sposobnosti kot v predvidljivem, napovedljivem okolju. Vsak od elementov »VUCA« sveta prinaša drugačne izzive in potrebuje prilagojeno pripravljenost in odzive. Kompleksnost denimo zahteva prestrukturiranje in razvoj specialistov. Primerna odziva za element občutljivosti bosta zagotavljanje zalog materiala in tudi talentov, kar oboje zahteva investicije in predstavlja še dodatno tveganje. Pristop za odpravljanje dvoumnosti je preizkušanje, eksperimentiranje, razumevanje vzrokov in učinkov, oblikovanje hipotez in njihovo testiranje. Zmanjševanje negotovosti pa zahteva investicije v zbiranje informacij, njihovo interpretacijo in deljenje. Tudi to najbolje deluje v povezavi s strukturnimi spremembami, kot je denimo razvoj mrež za analizo informacij8.

Veliko podjetjem ni uspelo razviti zadostnih sposobnosti za prilagajanje naraščajoči kompleksnosti poslovanja. Nerazumevanje okolja, izbira napačne strategije ali spodbujanje neustreznih vedenj zaposlenih lahko vodijo v propad projekta ali celotnega podjetja. Japonski Sony, je denimo, tri leta pred ameriškim Amazonom predstavil e-bralnik, vendar ni uspel povezati dovolj avtorjev in založnikov, da bi lahko ponudil veliko izbiro vsebin, zato se je v tem segmentu umaknil s trga6. Tudi v Sloveniji imamo veliko primerov propadlih podjetij, celo sektorjev, poznamo primere iz tekstilne, gradbene in pohištvene industrije. Organizacije so kompleksni prilagodljivi sistemi, tako kot sistemi v naravi, zato je narava lahko dobra učiteljica v poslovanju. Tudi organizacija se mora nenehno spreminjati, preobražati, transformirati, da je lahko uspešna v takšnem okolju. Zato je potrebno vključevati vse talente, ki so na voljo.


Številka:

Več v kategoriji Sodobno voditeljstvo

Več člankov iz te kategorije