Vodje v odnosih
Čas branja 7 minVodja ima v osnovi namen, da posameznika in ekipo usmerja in omogoči, da se ti udejstvujejo s polnim potencialom. Tisto, kar predpostavlja in pospešuje uspešno komunikacijo v delovnem timu in zmanjšuje negativne učinke stresa, je učinkovita regulacija čustev in uporaba teh v odnosih.
Nepoznavanje teh veščin zavira učenje, delovne procese, pripadnost zaposlenega in neizkoriščanje njegovih kognitivno najvišjih sposobnosti. Nevroznanost možganov in odnosov nam kaže, kakšno je optimalno delovanje vodstvenega kadra, da lahko ti, ekipa in organizacija žanjejo kar se da največje uspehe. Dobrega voditelja je težko opisati in razumeti. Vendar, ko delamo ob takšni osebi, ga vsi prepoznamo kot nekaj več – zaradi njega, raje delamo in se trudimo za cilje. Ob takšni osebi začutimo varnost, zaščito in skrb, vendar hkrati predstavlja neizmeren vir navdiha in energije za raziskovanje, tveganje in iskanje dodatnih izzivov.1
V pogovoru z vodji ugotovimo, da tudi dobri voditelji s težavo opišejo specifične teme-komponente, ki ustvarijo njihov slog vodenja tako učinkovit.2 CEO in vodje po raziskavah in ocenah posvečajo od 25 % do 40 % svojega delovnega časa razvoju zaposlenih in medosebnim odnosom v podjetju.3 Sam proces vodenja zajema prostor med posameznikom in zaposlenimi – oziroma odnosa med njimi. Izmenjava podatkov poteka po komunikacijski povezavi - odnosu, ki (raz)združuje. Ta je osnovan na medsebojnem stiku oziroma čustveni uglašenosti, ki predstavlja dobro predpostavko ali bo določen podatek komunikacije razumljen ali ne.
Vzpostavitev delovnih odnosov
Da lahko vodja vzpostavlja delovne odnose, je najprej potrebno, da ima ta razviti stik s seboj oziroma raven samozavedanja. Slednje omogoča, da ljudje prepoznavamo, kako čustva vplivajo na nas, našo okolico in na naše delo. Sposobnost nam omogoča, da vodja obvladuje svoje tipične odzive na specifične situacije, težke izzive in čustveno naporne odnose. Ne govorimo o terapevtskem prepoznavanju svojih temnih plati in skrivnosti, ampak o razumevanju, ob čem se vodja odzove oziroma ga popolnoma preplavi določeno čustvo. Ti posamezniki zelo dobro razumejo, kaj jih motivira, zadovoljuje in kakšni ljudje in okoliščine »pritisnejo na njihov gumb«, ki izzove nezaželene odzive.
Jasno prepoznavanje in razumevanje čustvenih odzivov vodje v delovnih odnosih je ključnega pomena, saj tako dobi celostno sliko dogajanja. Poleg informacij o zunanjem svetu, naši možgani nenehno dobivajo podatke o notranjem stanju telesa, kar poznamo kot telesni čut, 6. čut oziroma intuicija. Te, t.i. interoceptivne informacije, vplivajo na naše vedenje, ter določajo, katera čustva občutimo.4 Voditelji, ki pri svojih odločitvah »uporabljajo« hkrati kognicijo in intuicijo, dobijo v določeni težavni situaciji celostni vpogled in posledično naredijo odločitev na podlagi informacij, ki jim ga daje kognitivni del možganov in občutek, ki jim ga daje nezavedni del čustvovanja.5