HRM

Vprašanje razvoja nasledstev v slovenskih družinskih podjetjih

Čas branja 12 min

Slovenska družinska podjetja prispevajo 67 % dodane vrednosti slovenskih podjetij in zaposlujejo 70 % delovne sile. Zato je na vidik družinskih podjetij pomembno pogledati – kot izpostavlja nedavno izvedena raziskava Ernst & Young Slovenije in Ekonomske fakultete v Ljubljani – z vidika enega najpomembnejših dejavnikov uspeha teh podjetij: vprašanje nasledstva.

Z nasledstvom v vodstvu in lastništvu podjetja so se raziskovalci in praktiki aktivneje začeli ukvarjati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Mnogi avtorji ugotavljajo, da teorija o nasledstvu in načrtovanju le-tega še ni dovolj razvita (npr. Dycke in drugi, 2002; Sharma in drugi, 2003; Duh in drugi, 2005). Samo teoretičen pristop nikakor ne zadostuje, pomembne so predvsem praktične rešitve. Rezultati raziskav so pokazali, da se veliko prenosov oz. nasledstev konča neuspešno, predvsem v družinskih podjetjih. Izziv nasledstva po mnenju številnih avtorjev predstavlja najpomembnejši strateški problem v družinskih podjetjih (ob že omenjenih avtorjih gl. tudi Morris in drugi, 1997; Miller in drugi, 2003; EY Slovenija in EF, 2015). Po razpoložljivih podatkih namreč le 30 % družinskih podjetij uspešno preživi prehod v drugo generacijo, le 3 % pa ostanejo v poslu za več kot tri generacije (Ward, 1987), kar pomeni, da mnoga družinska podjetja propadejo, ko jih prevzame druga generacija – ta delež naj bi že pri drugi generaciji znašal kar osupljivih 60 % (prim. Kets de Vries, 1993).


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije