Edina stalnica v življenju so spremembe. Nenehno se dogajajo družbene reforme. Tehnologija napreduje z bliskovito naglico. Komaj pride na trg nov izdelek, že ga izpodriva naslednji, ki je hitrejši in boljši. Vedno nove trende spoznavamo v prehrani, modi, zabavi in medsebojnih odnosih. Spreminjamo se tudi mi.

Kakor hitro bi se ustavili v spreminjajočem se svetu, bi tako zaostali, da bi nas enostavno odneslo. Ne bi več spadali v novo okolje. Samo z lastnimi prilagoditvami lahko sledimo času in odgovarjamo na pričakovanja okolja.

V podjetjih lahko preoblikujemo:

Sprememba bo vodila na bolje

V to morajo biti trdno prepričani tisti, ki uvajajo spremembe v podjetju. Preoblikovanja so nujna in skoraj morajo biti stalnica. Če se ustavimo in zapremo vrata spremembam, potem bomo v naglici, stihijsko in nepremišljeno uvajali novosti, ki bodo povzročile velik odpor in nemalokrat tudi veliko škodo. Dobimo lahko celo občutek, da je bilo vse dobro, spremembe pa so porušile dobre odnose in rezultate dela. Uvajanje in vodenje sprememb je zelo težka in odgovorna naloga. V utečenem, mirnem in enoličnem delovnem procesu brez sprememb je lahko biti direktor, vodja in menedžer. Dobrega menedžerja se spozna pri preoblikovanju. Običajno je vodenje sprememb, vsaj v srednje velikem podjetju, preveč kompleksna dejavnost, da bi jo lahko izpeljala ena sama oseba. Modri direktor bo organiziral tim, ki bo načrtoval, izvedel in utrdil nujne spremembe.

Vodja sprememb je tisti, ki lahko ves postopek zapelje k uspehu. Značajsko mora biti priljubljen, strokovno teoretično in praktično pa zelo dobro podkovan. Zaposleni mu morajo zaupati. Nekdo, ki se je sprememb že večkrat lotil, pa mu je spodletelo in imelo slabe posledice za podjetje, ne bo mogel ohraniti dobrih odnosov in procesa uspešno izpeljati. Še bolje kot posameznega vodja sprememb je v ta namen imenovati menedžerski tim, ki naj dobro pozna sodelavce. Vedeti mora, kaj lahko od koga pričakuje in v čem je kdo najboljši. Menedžment sprememb mora poznati trenutno situacijo v podjetju in vizijo oz. cilje, ki jih želi dolgoročno dosegati. Ob tem si lahko pomaga z vzorci konkurenčnih in drugih sorodnih podjetij.

Kakovost medsebojne komunikacije se kaže v poslovnih rezultatih in na vseh drugih ravneh življenja v podjetju.

Menedžment sprememb mora najprej opredeliti in seznaniti vse zaposlene z vzroki, nameni in cilji sprememb. Narediti mora jasen in natančen načrt za izpeljavo, potem določi potek sprememb, ki jih morajo zaposleni sprejeti. Še bolje je, da so postavljeni določeni neformalni vodje, nekaj posameznikov, ki služijo kot modeli, s katerimi se večina uči novih načinov vedenja. Z njimi se zaposleni poistovetijo in jih skušajo posnemati. Ko so spremembe enkrat sprejete, jih je treba utrjevati. Preti velika nevarnost, da se novosti počasi pozabijo in zvodenijo. Zato so potrebne pogoste povratne informacije in vrednotenje sprememb.