Kako so medsebojno prepleteni naši vedenjski vzorci, (ne)pripravljenost na spremembe, izzivi vodenja in pomanjkanje motivacije? Kakšna je vloga prepuščanja, sprejemanja in večnih »če«-jev? Kje se začne uspeh posameznika in kakšna je prava oblika dajanja? Kako to, da ob vseh raziskavah o pomenu (trajnostne) zavzetosti kar 74 odstotkov zaposlenih* z osebnega vidika čuti krizo v smislu pomanjkanja energije?