Vsako organizacijo spremlja znamka delodajalca. Ne glede na različne strategije njenega oblikovanja, razvoja in utrjevanja, se ta začne in konča pri zaposlenih in njihovi zaposlitveni izkušnji. Pri tem ima neprecenljivo vlogo mentorstvo. Še posebej, če ga izvajamo v vseh zaposlitvenih fazah, v celotnem življenjskem ciklu zaposlenega.

Znamka delodajalca se ne gradi sama od sebe. Kako močna je, je odvisno od tega, koliko se z njo ukvarjamo.1 Če želi organizacija izstopati na konkurenčnem trgu talentov, jih pridobivati in tudi zadržati, jo mora negovati in nenehno izboljševati. Različne raziskave kažejo, da več kot 80 % delodajalcev meni, da ima znamka delodajalca ključno vlogo pri zaposlovanju in zadrževanju talentov. Organizacije z močno znamko delodajalca po nekaterih ocenah privabijo vsaj še enkrat več talentov, so lahko bolj selektivne pri zaposlovanju in beležijo nižje zaposlitvene stroške.

Zakaj je znamka delodajalca pomembna?

Znamka delodajalca se kaže v dojemanju organizacije kot zaposlovalca. Javnosti razkriva bistvo organizacije, njene posebnosti, za kaj si prizadeva in kakšna je kot delovno okolje.2 Sporoča, kakšno vrednost prinaša svojim zaposlenim v zameno za njihove vrline, veščine, znanja, izkušnje in zavzetost. Odgovarja na vprašanje, zakaj so zaposleni ponosni, da delajo v njej. Talentom na trgu zagotavlja, da prihajajo v okolje, v katerem bodo lahko avtonomno ustvarjali in izkoristili vse svoje potenciale.

Organizacije se zavedajo jasnih in vedno večjih pričakovanj talentov glede učnih, razvojnih in kariernih možnosti, ekonomskih ugodnosti ter kulture in vrednot, s katerimi se lahko poistovetijo. Svoja pričakovanja imajo tudi organizacije. Znamko delodajalca zato lahko razumemo tudi kot vzajemni dogovor med organizacijo in talenti, zaradi katerega so se ji ti pridružili in zaradi česar v njej ostajajo. Skrivnost in temelj izgradnje močne znamke delodajalca je v zagotovilu organizacije, da bo ta dogovor spoštovala v celotnem življenjskem ciklu zaposlenega.

Znamka delodajalca vključuje organizacijo kot celoto. Kljub izraziti osredotočenosti na zaposlene krepi ugled organizacije tudi med ostalimi deležniki (kupci, dobavitelji, poslovnimi partnerji, investitorji, delničarji itn.) Sestavljajo jo trije osnovni elementi oziroma načela: ugled, obljuba delodajalca in izkušnja zaposlenega.

Ključ močne znamke delodajalca je v tem, kaj lahko kot organizacija storite za svoje zaposlene, in ne v tem, kako dobri ste.

Ugled pomeni, kako javnost dojema organizacijo, njeno delovanje in vpliv. Vključuje mnenje glede izdelkov in storitev in odnosa organizacije do zaposlenih, do okolja in širše skupnosti. Najboljši ugled imajo organizacije, ki nudijo odlične izdelke in storitve, so družbeno odgovorne in vzpostavijo tesne odnose s kupci in ostalimi deležniki. S tem pridobijo njihovo lojalnost in postajajo tudi prva izbira za najboljše talente. Raziskave kažejo, da 75 % kandidatov pred oddajo kandidature preveri ugled delodajalca in kar 69 % kandidatov ne odda vloge v primeru slabega ugleda, četudi so brez zaposlitve.3

Obljuba delodajalca predstavlja hrbtenico znamke delodajalca.4 Zajema poslanstvo organizacije, njene vrednote in kulturo, ki so poglavitni motivatorji pri odločitvi talentov, da želijo soustvarjati v konkretnem okolju. Je dogovor med delodajalcem in zaposlenim, v katerem uskladita medsebojna pričakovanja in ravnanja. Je vse, kar organizacija lahko ponudi zaposlenemu v zameno za njegove veščine in izkušnje. Smiselno delo, osebni in profesionalni razvoj, psihološko varnost, optimalne oblike in načine dela po meri posameznika, različne oblike finančne kompenzacije, programe dobrega počutja. Obljubo je treba nenehno komunicirati s potencialnimi in obstoječimi zaposlenimi in pri tem uporabljati vse razpoložljive komunikacijske kanale, ki ustrezajo namenu in naslovnikom. Najpomembnejše pa je, da obljuba ni samo seznam prednosti in ugodnosti, temveč, da so te jasno opredeljene, v praksi preizkušene in uresničljive.

Izkušnja zaposlenega ima odločilno vlogo pri izgradnji in utrjevanju ugleda organizacije kot zaposlovalca. Je neposredno odvisna od izpolnjevanja obljube delodajalca in je merilo ocenjevanja ugleda organizacije. Zadovoljni zaposleni so najboljši pripovedovalci zgodb o organizaciji. Dobre zgodbe privlačijo talente in ustvarjajo skupnost zadovoljnih sodelavcev, ki širijo pozitivne izkušnje med novimi iskalci zaposlitve in različnimi deležniki, kar dodatno krepi pozitivno podobo organizacije kot delodajalca v okolju. Nenadomestljiva je tudi mreža alumnijev zadovoljnih nekdanjih zaposlenih, ki so odlični ambasadorji organizacije kot zaposlovalca.